52. Dan emigranta

Stalna skrb za ohranjanje slovenske kulture in besede (“ki je glas te zemlje že več kot 1300 let in še vedno priča, kdo smo”) ter načrti za družbeno-gospodarski razvoj so bili glavne teme 52. Dneva emigranta, najvidnejše prireditve Slovencev videmske pokrajine, ki tamkajšnji slovenski skupnosti nudi možnost, da izpostavi svoje načrte in prioritete za bodočnost.

V čedajskem gledališču Ristori se je v torek popoldne ob pomembnih političnih predstavnikih in upraviteljih z obeh strani meje zbralo tudi veliko število domačinov iz vseh krajev videmske pokrajine, od Nadiških do Kanalske doline. Slavnostna govornika sta bila letos predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò, ki je zastopala slovenske organizacije videmske pokrajine in predsednik Paritetne komisije med državno in deželno upravo Furlanije Julijske krajine Ivano Strizzolo. Dan emigranta sta tudi tokrat organizirala videmska pokrajinska odbora SKGZ in SSO pod pokroviteljstvom Občine Čedad.

Po uvodnem pozdravu čedajskega župana Stefana Ballocha se je Bruna Dorbolò spomnila, kako so se v teh krajih že od nekdaj borili za to, da se ohrani slovensko narečje, ki se je v glavnem prenašalo samo ustno in v družinah. Da ne bi izgubili svojega jezika, so pred tridesetimi leti v Špetru ustanovili dvojezično šolo, na žalost pa v Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini še vedno nimajo možnosti dvojezičnega šolanja. Po mnenju Dorbolojeve je prišel čas, da pristojne oblasti končno rešijo to vprašanje. Predsednica Inštituta za slovensko kulturo se je zaustavila tudi pri evropskih projektih, pri katerih je imel pomembno vlogo Inštitut, od Jezik_Lingua, v sklopu katerega je nastalo Slovensko multimedialno okno v Špetru, do ZborZbirk, ki omogoča ohranjanje in ovrednotenje kulturne dediščine.

Ivano Strizzolo pa je v svojem nagovoru izpostavil potrebo, da se v vse večji meri podprejo ne samo pobude, ki omogočajo ohranitev slovenskega jezika in kulture, temveč tudi tiste dejavnosti, ki omogočajo družbeno-gospodarski razvoj predelov videmske pokrajine, kjer živi slovenska manjšina. Zato bi morali na novo premisliti tudi zaščitni zakon 38/2001 in postavki, ki spodbuja družbeno-gospodarski razvoj nameniti več sredstev. Omogočiti je treba namreč tudi mladim, da ostanejo na svoji zemlji.

Vir: Primorski dnevnik

Foto: FOTODAMJ@N