»Gledat, kaj delajo«

Aprila smo se udeležili predstavitve publikacije z naslovom »Gledat, kaj delajo«. Publikacija, ki jo je izdalo Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko, Pavlova hiša prikazuje slovensko zgodovino in kulturo na avstrijskem Štajerskem. Vsebino sta na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa zbranim predstavila mag. Susanne Weitlaner, predsednica društva Člen 7 in David Kranzenbilder, urednik knjige.

Omenjena publikacija je nastala ob obnovitvi stalne razstave o zgodovini Slovencev na Štajerskem v Pavlovi hiši.Vsebinsko je delo razdeljeno na šest poglavij: Narodne skupine v Avstriji - Štajerski Slovenci, Poreklo in lokalizacija slovensko govorečega prebivalstva ob južni meji zvezne dežele Štajerske, Sporno ozemlje – od jezikovne do državne meje, Jezik in identiteta med lokalno zavestjo in asimilacija, Pretekla  desetletja – končne in začetne niti in Delovna migracija v Avstrijo (1961-1976).

V uvodu v publikacijo izvemo marsikaj o aktualni situaciji avtohtonih etničnih in jezikovnih manjšin v Avstriji, s poudarkom na Slovenski v zvezni deželi Štajerski. Avstrijsko Štajersko z obmejnimi okraji jugovzhodne Štajerske povezuje skupna zgodovina in tradicija, ki presega jezikovno mejo. Okoli mesta Bad Radkersburg/Radgone se nahaja pet vasi (Potrna, Žetinci, Zenkovci, Dedonci in Slovenska Gorica), v katerih je večina prebivalstva stoletja govorila slovensko in del gospodinjstev je še danes dvojezičen. Po prvi svetovni vojni se je slovenščina ohranjala le še kot pogovorni jezik. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2001 je 2200 oseb kot pogovorni jezik navedlo slovenščino, leta 1991  jo je navedlo 1695 oseb. Žal se od leta 2001 pri štetju prebivalstva več ne povprašuje po občevalnem jeziku, tako da ni možno odbiti natančnih številk je pa opaziti naraščajoče zanimanje za učenje slovenskega jezika.

Slovenska dediščina na avstrijskem Štajerskem se kaže tudi v deželnem glavnem mestu Gradec, kjer je bila leta 1871 ustanovljena znanstvena slavistika, v mnogih krajevnih imenih slovanskega porekla ter v delu znamenitih štajerskih osebnostih kot so znan graški pesnik Alois Hergouth, katerega starši so govorili samo slovensko ali Janez Puh, kolesarski pionir, ki se je rodil v Slovenskih goricah, Karel Štrekelj, ki je na Graški univerzi poleg slovenskega jezika, katerega snov je kot prvi univerzitetni profesor slavistike podajal v slovenščini, predaval tudi staro cerkveno slovanščino,  Josipina Urbančič Turnograjska, slovenska pisateljica, pesnica in skladateljica. Tudi graški minoritski samostan ima večstoletno tesno povezavo s samostanom na Ptuju.

V 60-ih in 70-tih letih je veliko Slovencev prišlo v iskanju dela na industrijska področja avstrijske Zahodne in Zgornje Štajerske. Tudi danes živi v Gradcu veliko Slovenk in Slovencev, obstajajo pa tudi različna slovenska društva, gledališče, kulturne prireditve. Od junija 2013 je v graški Deželni knjižnici slovenska čitalnica, z več kot 2000 publikacijami in časopisi. Pavlova hiša pa je kot avtsrijskoštajersko slovensko kulturni center že več kot deset let primer sosedstva, kjer se živi in govori v obeh jezikih.

Foto: Pavlova hiša v Potrni