Rafaelova družba
Domov > Objave
Četrtek, 02 December 2021

Objavljeno: 14.10.2021

Pod šotorom prijateljstva

 

Na predvečer predsedovanja Slovenije Svetu EU je na vrtu Slovenskega pastoralnega centra v Bruslju, pod šotorom prijateljstva, potekal pogovor o aktualnih političnih temah, stanju slovenske demokracije ter o prioritetah in nalogah predsedovanja. Vabljeni k barnju.




Na predvečer predsedovanja Slovenije Svetu EU je na vrtu Slovenskega pastoralnega centra v Bruslju, pod šotorom prijateljstva, potekal pogovor o aktualnih političnih temah, stanju slovenske demokracije ter o prioritetah in nalogah predsedovanja.
 
Omizje je gostil slovenski župnik v Bruslju dr. Zvone Štrubelj, moderiral pa Klemen Žumer, ki je zaposlen v Evropskem parlamentu. Na vprašanja sta odgovarjala evropska poslanka Romana Tomc in evropski poslanec Franc Bogovič, oba z dolgoletnimi izkušnjami v slovenski in evropski politiki.
 
Na pogovornem večeru sta bila med okoli 40 poslušalci prisotna tudi slovenski veleposlanik v Belgiji, dr. Rado Genorio in gospod David Brozina, vodja notranjih služb pri Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU.
 
Praznovanje 30. obletnice slovenske državnosti

Glede državne proslave ob slovenskem dnevu državnosti, ki je potekala 25. junija, je Tomčeva dejala, da je bila »veličastna«. Pohvalila je odlično mednarodno zasedbo, ki je pokazala, »da nas imajo tujci radi in nas spoštujejo«. Začetka predsedovanja po njenem ne bi mogli bolje proslaviti. Obžalovala pa je, da so se žvižgi s protestov slišali celo med petjem Zdravljice in minuto molka v spomin padlim za Slovenijo.
 
Bogovič je dejal, da je bila proslava zanj »izraz domoljubja« ter priložnost, da »smo se predstavili« ter pokazali, »kako smo si izborili državo«, tudi s filmom Mitje Okorna. Slovenci smo evropskemu vrhu pokazali, »kam sodimo in kako cenimo EU«.
 
Stanje demokracije v Sloveniji

Na vprašanje glede ocene stanja slovenske demokracije, je Romana Tomc dejala, da je eden od problemov, ki ga vidi, ta, da »ne cenimo dovolj svojih dosežkov«.

Stanje demokracije v Sloveniji je po mnenju Tomčeve »zelo dobro« in velja »visoka raven svobode«. Škoda je le, da včasih sami »ne cenimo svojih dosežkov« in smo nekonstruktivno kritični, kar se je izrazilo tudi v odnosu do protikoronskih ukrepov.      

Problem slovenske demokracije vidi v tem, da jo ljudje razumejo predvsem glede pravic, v smislu, da je »dovoljeno vse« … medtem pa je manko na strani odgovornosti za skupno dobro. Življenje v skupnosti niso samo pravice, temveč tudi dolžnosti. Po njenem moramo v Sloveniji izgraditi še nekaj osnov, ki so jih starejše demokracije že dosegle.
 
Bogovič je menil, da demokracija prvotno ni, kot da »gremo v trgovino in nekaj izberemo«, temveč pomeni nekaj globljega in bolj temeljnega. Spomnil je na 12. maj 1988, na dogodke v Unionski dvorani, kjer je dodeloval, ko se je začel uresničevati stoletni sen Slovencev o samostojni državi. To je bil čas »ključnih dogodkov, okoli katerih smo se Slovenci poenotili«. Trenutno stanje pa kaže, da je treba »veliko stvari izboljšati«, je dejal. Bolj pesimističen je bil tudi glede stanja parlamentarne demokracije. Po vstopu Slovenije v EU je bilo v Evropskem parlamentu denimo čutiti »več sodelovalnega duha in želje po spremembah« kot danes.
 
Eden od problemov je razvoj strankarske politike, v kateri dostikrat vlada negativna selekcija. Bogovič je sicer povedal, da je »ponosen na to, kje je danes Slovenija in na to, kar se je zgodilo v 30 letih«. Po njegovem pa je še vedno »veliko prostora za izboljšanje«, kar pomeni tudi priložnost, da v času predsedovanja dosežemo napredek za Slovenijo in EU.      
 
Preseganje delitev

Glede vse večjih delitev je Romana Tomc izpostavila, da so bile v zadnjih 30 letih le nekaj več kot 20 let na oblasti t. i. pomladne stranke. Večino časa so Slovenijo obvladovali »instrumenti politike nadzora«. Vlada je v letih 2004 do 2008 naredila ogromno, ko je bil čas nizke brezposelnosti in visoke rasti. V finančni krizi pa smo kasneje padli bolj kot drugi in se žal pobirali več kot pet let. Tudi Janševa vlada v letih 2012 in 2013 je naredila pomembne korake, saj je bil denimo sprejet Zujf, ki je stabiliziral javne finance.
 
Tomčeva je še dejala, da je prejšnja Šarčeva vlada »sama odstopila«, sedanja pa je med epidemijo »delala praktično 24 ur na dan in sprejela pomembne zakone«. Morda je pri tem naredila tudi kakšno napako, a vendar »90 % ukrepov je bilo dobrih«, kar dokazuje tudi sedanja relativno nizka stopnja brezposelnosti. V Sloveniji imamo »sposobne ljudi, ki so pripravljeni delati«.
 
Problem je v tem, da so neodvisne institucije žal vse prevečkrat v službi politike. Vsaj med predsedovanjem bi morali vsi imeti pred očmi, da gre sedaj za Slovenijo in kot to znajo mnogi naši sosedje, »med predsedovanjem potlačiti čustvene zamere in delovati za skupno dobro«. Verjame, da bo Sloveniji uspelo.
 
Bogovič je dejal, da smo lahko »hvaležni Bogu, da smo del evropske družine«. Skupna regulacija trga je zelo pomembna, saj nam omogoča, da lažje izvažamo. V Sloveniji se Bogovič odlično počuti, v politiki pa vidi problem v prevladujoči logiki, »kdo bo koga«.
 
Poudaril je pomen enotnosti, kot so ga na primer med svojim predsedovanjem v Bruslju pokazali Hrvati. Hkrati je Bogovič poudaril, da je »optimist za prihodnost«. Med Slovenci vidi veliko talentiranega kadra, ki bo lahko pustil pomemben pečat pri vodenju institucij.
 
Tomčeva vidi v majhnosti Slovenije tudi določeno prednost. Ključno je iskanje skupnega imenovalca in enotnosti pri nekaterih temeljnih vprašanjih naše državnosti. Prav tako moramo vključiti sposobne mlade na tak način, da ne bodo odhajali v tujino.

Slovenski prispevek za napredek EU med predsedovanjem

Glede delitev znotraj EU in tega, kaj lahko Slovenija prispeva za njihovo premostitev, se je Bogovič strinjal, da so krize v zadnjem desetletju pokazale ostro delitev sever-jug. To delitev so odprle tudi migracije. Sam delitev v EU vidi med zgodovinskimi kolonialnimi velesilami in drugimi, ki smo se borili s turškimi vpadi. Slednje po njegovem mnenju danes tudi nosijo del bremena za problem, ki ga same niso zakuhale. Vsekakor pa enega ključnih vzrokov razlik v EU vidi v tem, »da se med seboj premalo poznamo« in da opaža, da se t. i. stare države, članice EU, vse prevečkrat niti ne potrudijo, da bi nas nove države članice zares razumele in spoznale.
 
Poslanec je bil tudi kritičen do nekaterih zahodnoevropskih politikov, ki se postavljajo nad druge evropske države, na primer Madžarsko. Po njegovem je potreben »odkrit pogovor«. Tudi poslanka je delila kritiko prepogoste superiorne drže nekaterih držav, kar se je po njeni oceni na primer zgodilo, ko je nizozemski premier nedavno pozval Madžarsko, naj razmisli o izstopu iz EU.
 
Veleposlanik Genorio je pri tem dodal, da je velikokrat problem v evropskih institucijah »nevednost ali nepoznavanje Slovenije«. Vsekakor je danes glede tega dosti bolje, kot je bilo v devetdesetih. Spomnil se je in povedal, da je leta 2004 Slovenija po kasnejšem začetku predpristopnih pogajanj nazadnje v EU vstopila kot »najbolj pripravljena država, zaradi česar so nam tudi dodelili kot prvi novi državi članici predsedovanje EU leta 2008 in od jutri še drugega«. Takrat smo bili enotni. Kadar pa danes peremo perilo v Bruslju, se žal zdi situacija drugačna.
 
Danes se zdi, da manjka nekega temeljnega soglasja o ključnih temah, je povedal veleposlanik, a dodal, da je »vsaka kriza priložnost za naprej«. Po njegovem moramo delati na treh ali štirih nišnih področjih, kjer ima Slovenija konkurenčno prednost in vanje usmeriti svoje napore. Prav tako moramo delati na tem, da razvijamo bolj kakovostne kadre.
 
Predstavnik Stalnega predstavništva Slovenije pri EU, Brozina, je komentiral debato na temo demokracije s tem, da ima vsaka demokracija svoje vzpone in padce in se odvija v ciklih. Pri tem je omenil atensko demokracijo in Perikleja. Med področji, kjer Slovenija lahko uspe premostiti razlike v EU, je Brozina izpostavil »Schengen in meje, saj smo tranzitna država in razumemo tako ene kot druge«. Tudi sicer se je v preteklosti Slovenija znala pokazati v Evropi kot nevtralen posrednik, ki je ne teži svoj interes.

Po mnenju Brozine Slovenija ni izgubila ugleda in ima dobro stabilno ekipo, ki bo znala uspešno izpeljati predsedovanje.

Žumer je pogovor zaključil z mislijo, da je predsedovanje dobra priložnost, da tudi v Bruslju Slovenci stopimo skupaj in pomagamo, da bo država uspešno predsedovala. Sam srečuje v Bruslju Slovence različnih nazorov, ki so zelo sposobni. Premalo nas je, da bi se delili.

Zadnjo besedo je imel gostitelj, dr. Zvone Štrubelj, ki je parafraziral Pavčkove verze: »Slovenija, ne boj se stopiti po svoji poti /…/ in misliti na svoj način.«      
 
Po pogovoru je sledila družabnost ob slovenskih jedeh z žara in odštevanje do začetka predsedovanja Slovenije.                                                                                                                     

Jon Grošelj

Objave
Vojna je v svojem bistvu zlo - 2. del
Vojna je v svojem bistvu zlo
Pogovor z dr. Markom Kremžarjem
Pod šotorom prijateljstva
Povzetek ključnih poudarkov pogovora v Bruslju na predvečer predsedovanja Slovenije EU
Močnejši smo, če se imamo radi
Pogovor s Cilko Žagar
Slovenski razkol ali kako do slovenske sloge - 1.del
Pogovor z dr. Jožetom Možino
Slovenski razkol ali kako do slovenske sloge - 2. del
Pogovor z dr. Jožetom Možino
Ni vse racionalno, čutiš pač!
Pogovor s Sašo Veronikom
Celovec napiši
Pogovor z dr. Heleno Jaklitsch
Stopati po lastni zgodovini
Pogovor z Markom Vombergarjem
Prišlo je do notranjega razkola 1. del
Pogovor z dr. Andrejem Mihevcem
Prišlo je do notranjega razkola 2. del
Pogovor z dr. Andrejem Mihevcem
Korošica
Pogovor z Jožico Tomšič
Najhuje je, da smo ostali brez inteligence
Pogovor z Marijano Sukič
Včasih je treba preko meje, da srečaš Slovenijo
Pogovori na romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah
Življenska tragičnost me je vseskozi obvezovala
Pogovor s prof. Francetom Pibernikom
Benedikt XVI.
Ob knjigi Življenjepis spod peresa Petra Sewalda.
Ujeli smo zadnji vlak
Pogovor z voditelji in sodelavci slovenskega družinskega dneva v Bruslju
Edinost v različnosti
Pogovor z dr. Lukasom Schreiberjem
Tone Kralj - upornik s čopičem
Pogovor z Vereno Koršič Zorn
Ne le finančnih, tudi vrednostne, človeške temelje potrebujemo
Pogovor z dr. Janezom Juhantom
Slovenci smo veljali za lojalne in pogumne vojake
Pogovor z Renatom Podbersičem
Z veseljem tam, kamor te postavlja Bog
Pogovor z Ralfom Prausmüllerjem
Novo okolje, novi izzivi
Pogovor z Mojco Filipič Strle
Tudi z iskrico tu, z iglico tam se gradi
Pogovor z Matjažem Merljakom
Exodus TV
Pogovor z Zoranom Kodelo
Apatija krni samozavest in delavnost
Pogovor z Neli in Karmen Zidar Kos
Bodimo ponosni, da izhajamo iz raja pod Triglavom
Pogovor z Ivanko Koletnik
Duhovniški oktet Oremus
Med civilizacijo in barbarstvom
Pogovor s prof. Justinom Stanovnikom
Preprosto biti to, kar si
Pogovor z dr. Natašo Gliha KOmac
V tragedijo ovit čudež
Pogovor s Heleno Janežič
Človek v stiski se loti vsega
Pogovor s prof. Vinkom Lipovcem
Tudi Slovenija je odgovorna za našo prihodnost!
Pogovor z Mariano Poznič, tajnico Zedinjene Slovenije in urednico Svobodne Slovenije
Slovenija je prva domovina
Pogovor z Jožico Curk
Brez Evrope bi bila Slovenija brez opore za obstoj
Pogovor z nadškofom dr. Ivanom Jurkovičem, stalnim opazovalcem Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi
Nič ni dano samo od sebe
Pogovor s Petrom Kuharjem
Iz Slovenije z upanjem
Pogovor z Marie Louise Bemelmans-Videc
Božja misel je večja
Pogovor z Reinhardom Marxom
Bogokletna normalnost
Pogovor z Eriko Jazbar
Tinjski dom povezuje rojake doma in po svetu
Pogovor z Jožetom Kopeinigom
Domače besede in kulture, ki je zagotovo slovenska, ne smemo izgubiti!
Pogovor z Damijanom Malnarjem
Radost ljubezni
Spodbuda za družino, župnijo in partnerstvo
Udbovci so naravnost okuženi z virusom dezinformiranja
Pogovor z mag. Igorjem Omerzo
Rojstvo novih domovin
Čudoviti svet, poln zelenja in tišine
Pogovor s prof. Viljemom Černom
Kdor svoje domovine nima rad, nima ničesar in nikogar rad
Pogovor z akademikom prof. dr. Kajetanom Gantarjem
Operando! Bog deluje, Bog je tu!
Pogovor z Nacetom in Silvo Volčič
Ne poslušajte mene, temveč pesmi
Pogovor z Bogdano Herman
Slovenci v Kanadi
Pogovor z Romanom Travarjem CM
So razlike, seveda, a naš jezik je slovenski!
Pogovor s Sandrom Quaglio
Na koncu bomo imeli popisano pravo naravo slovenske ekonomske zgodovine od leta 1945 do 2016
Pogovor z mag. Radom Pezdirjem
Identiteta brez jezika? Težko.
Pogovor z dr. Damjano Kern
Pastoralni obisk papeža Frančiška na Švedskem
Na Našo luč sem zelo ponosen
Pogovor z dr. Janezom Zdešarjem
O pokojnem Dioniziju Matevčiču, rektorju višarskega svetišča
Pogovor z dr. Petrom Lahom
Slovenec po božji podobi
Pogovor s Silvestrom Gaberščkom
Ne morete si predstavljati, kakšno je bilo nasprotovanje plebiscitu
Pogovor z Ivanom Omanom
Splav in vsa kultura smrti temelji na lažeh
Pogovor z Valentino Pikelj
Usmiljenje in izkušnja dela z zaporniki v Sloveniji
Pogovor z Robertom Friškovcem
Ves svet naj bo oder slovenstva
Pogovor z mag. Dejanom Valentinčičem
A jaz bi umrl, če bi moral s svojim otrokom govoriti v tujem jeziku
Pogovor z Jurijem Paljkom
Brez zamejcev in izseljencev ostane domovina invalidna
Pogovor z murskosoboškim škofom dr. Petrom Štumpfom
In Memoriam
Število všečkarjev tu nima teže
Pogovor z mons. Janezom Pucljem
Moje mesto je v krajih, kjer sem bil rojen
Pogovor z dekanom in kulturnikom Jankom Krištofom
Seveda, slovensko
Pogovor z gospo Mirello Merkù
Knjiga o veličini slovenskega begunstva
Cvetoči klas pelina, Slovenski begunci v Avstriji po letu 1945
Sem italijanski državljan, vendar tudi Slovenec in Furlan
Pogovor s časnikarjem Lucianom Listrom
Kam pa pridemo, če bi bili vsi tiho?!
Pogovor z mag. Heleno Jaklitsch
Razbijanje tabujev o povojnih beguncih
Pogovor z Majdo in Alojzem Starmanom
Kultura utemeljuje identiteto
Pogovor z Ljobo Jenče
Slovenija, ostani naša!
Predavanje prof. Tomaža Pavšiča
Intervju z dr. Angeliko Mlinar
O družbeni odgovornosti
Pogovor z dr. Robertom Petkovškom
Predan Bogu in rojakom
Duhovnik Jože Božnar
Navadno pa vseeno poskusim z »nasvidenjem«
Pogovor z akademikom prof. dr. Jožetom Trontljem
Huje, kot biti nesvoboden in se tega zavedati, je misliti, da si svoboden, ko v resnici nisi
Pogovor s prof. dr. Andrejem Finkom
Ponosen na lastne solze
Pogovor z Emilom Zonto
Bogastvo medsebojnega sožitja in skupne volje
Pogovor z Jeleno Malnar
Matica, zamejstvo in izseljenstvo: Tri »Evropske Slovenije«
Višarci v Porabju
Zapoved molka
Pogovor z mag. Jurijem Emeršičem
Domača pesem skrajša razdalje
Pogovor z Marcosom Finkom
Slovenstvo, krščanstvo, demokracija – včeraj, danes, jutri
Predavanje prof. Tomaža Simčiča
»Iz najgloblje globočine korenina sreba soke«
Pogovor z dr. Brankom Zorn in Vereno Koršič Zorn
Luka ali Lucas?
Pogovor z Lukom Somozo Ostercem
Niti minuto mi ni bilo žal, da sem izbral poklic duhovnika
Pogovor z dr. Juretom Rodetom
Dragocen način zavarovanja izseljencev
Pogovor s prof. dr. Andrejem Vovkom
Na vse načine nas skušajo zatreti
Pogovor z Jankom Krištofom