Križev pot, posvečen Beneškim Slovencem

V soboto, 24. marca, na večer tik pred cvetno nedeljo, je v Čedadu v cerkvi Santa Maria dei Battuti potekal dogodek z naslovom Eloí, eloí, lemá sabahtáni? (v prevodu Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?) Takrat je bil namreč prvič predstavljen križev pot, posvečen Beneškim Slovencem.
Najprej je bil navdih.
Narava, ujeta v led, je likovnega umetnika Lojzeta Moderjana (Luigi Moderiano) iz Plestišč v Beneški Sloveniji spominjala na Kalvarijo in križ. Sam je v začetku nagovora, ki ga je podal v narečju, povedal: »Če ne vidiš, ne boš verjel.« Žled, ki je pred nekaj leti ohromil dobršen del Slovenije, je segal vse do Benečije. Tako so v led uklenjena, zlomljena, prepletena in obglavljena drevesa postala figure tega križevega pota. Po avtorjevih besedah je takrat prav vsako drevo predstavljalo križ, pa tudi sam Jezusov križ je bil iz lesa, zato je simbolna povezava zelo močna. Če so na vseh nadaljnjih postajah križevega pota drevesa uničena, v zadnji postaji Vstajenje navzgor močna žarijo v novi luči.
Od ideje k ideji.
Ko je Igor Černo videl Lojzetov križev pot, ga je navdušil. Ideja je rasla in se v enem letu razrasla iz likovne stvaritve še v odkrivanje zgodovine čedermacev Beneške Slovenije, na meditacije in glasbo. Da pa bi dogodek, ki je po svoji vsebini zelo močan iz verskih in zgodovinskih razlogov ter obstoja najbolj zahodnega dela slovenskega etničnega ozemlja, prehitro ne izzvenel v pozabo, so se hkrati odločili izdati knjigo, pesmi pa so posneli ter CD priložili knjigi.
Igor je povabil domačega bardskega župnika Renza Calligara, ki si je vse od začetka svojega službovanja prizadeval vrniti tersko narečje v liturgijo v cerkvah slovenske skupnosti v Terski in Karnajski dolini, da je h križevemu potu prispeval meditacije, ki črpajo iz odlomkov svetega pisma, literature, umetnostne zgodovine ter življenja beneških ljudi. Giorgio Banchig, zgodovinar in publicist, je prispeval življenjske poti duhovnikov, rojenih v Terski in Karnajski dolini, in tako odkril delček njihovega trpljenja v borbi za obstoj domače besede. Tako Jožef Škur, Jožef Šimic, Avguštin Černetič, Anton Kufolo, Evgenij Dorbolò, Atilij Kormons, Angel Špehonja, Artur Blasutto, Jožef Kramar, Angel Kračina, Pij Collino, Peter Ker, Tita Kruder, Alojzij Klinjon in Božo Cuferli ter njihova prizadevanja ne ostanejo nepoznana tudi širšemu krogu bralcev. Fabio Feruglio, ki že nekaj let živi v Bardu, pa je uglasbil pesmi na besedilo svetopisemskih citatov, dele meditacij Renza Calligara ter odlomke pesmi Viljema Černa. Pesmi so med posameznimi meditacijami, ki jih je podajala recitatorka Ilaria Bergnach, izvedli Barski oktet ter Vokalna skupina Gallina iz Ljubljane. Zaključki pesmi so ostajali v zraku in tako tvorili povezanost in prehode med meditacijami oziroma posameznimi postajami križevega pota. Razstavljen križev pot, ki ga je Lojze Moderjan posvetil prijatelju, lanskega julija preminulemu Viljemu Černu, je v svoji lepoti žarel v belem ambientu razstavnega prostora, si je bilo moč ogledati do bele nedelje.
Druga uprizoritev križevega pota, posvečenega Beneškim Slovencem pa je potekala v nedeljo, 13. maja, v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Rafaelova družba, ki je z veseljem spremljala projekt in dogodek, pa si bo prizadevala ta estetski, pomensko močni in večplastni križev pot predstaviti tudi občinstvu v osrednji Sloveniji v postnem času prihodnje leto.

Ana Gregorič