Benečija
‘Ko se mala in velika zgodovina srečata’ je podnaslov knjige ‘Benečija’ izpod peresa Giorgia Banchiga v izdaji zadruge ‘Most’. Knjiga je temeljno zgodovinsko delo, ki prvo po delu Simona Rutarja: Beneška Slovenija: prirodoznanski in zgodovinski opis iz leta 1899, na poljuden in hkrati strokovni način, celovito predstavi zgodovino Nediških dolin od prazgodovine do danes in to z upoštevanjem najsodobnejših dognanj zgodovinskih ved.
Knjiga je bogato opremljena z domišljenimi ilustracijami Morena Tomasetiga, zaradi česar je zelo privlačna tako za mlajše kot za odrasle bralce; natisnjena je v slovenskem in v italijanskem jeziku in s tem dostopna Benečanom in vsem, ki jih to področje zanima; omogoča jim seznanjenje z lastno, do sedaj neznano, oziroma zapostavljeno in večkrat zamolčano zgodovino. Avtorja sta sicer večino vsebine že objavila med leti 2006 in 2010 v 103 nadaljevanjih v obliki ilustriranega podlistka štirinajstnevnika Dom, vendar zgodovinsko prelomnico obravnave tega prostora predstavlja šele pričujoča izpopolnjena knjižna izdaja.
Knjiga je v prvi vrsti iskanje odgovorov, kot pravi sam avtor, na do sedaj za(s)trta vprašanja o lastni identiteti, prinaša pa zanimive podatke, ki so pomembni za interpretacijo celotne narodne zgodovine, kot na primer, da je že v času Patriarhalne države (1077-1420) in pozneje pod Beneško republiko (1420-1797) obstajala slovenska državica “Sclavonija”, ki je že v 14. stoletju imela lasten denar “Lira sklavonica”. Podučna je tudi predstavitev svojevrstne lokalne samouprave, ki ob Karantanskem ustoličevanju predstavlja v Evropskem prostoru izjemen primer ljudskega prava.
Na obeh dosedanjih predstavitvah knjige; to je v knjigarni “Odos” v Vidmu (Udine) in občinski dvorani Podutanskega kamuna (San Leonardo) so sodelovali msgr. Sandro Piussi - profesor cerkvene zgodovine na Bogoslovju in direktor Patriarhalnega arhiva v Vidmu, msgr. Marino Qualizza - prof. teologije in odgovorni urednik Doma, prof. Roberto Dapit - predstojnik katedre za slovenščino in slovensko kulturo Videmske univerze, na slednjem je sodeloval tudi podpisani.
Pričujoča knjiga zgodovine Benečije v slovenski in italijanski izdaji je nedvomno nov in pomemben temelj za gradnjo medkulturnih mostov v Deželi Furlaniji in Julijski krajini in širše, vsekakor pa je pred njo izziv, da najprej postane most znotraj ‘Naše’ narodne skupnosti v Benečiji, ki je vidno še močno razdeljena, saj je kljub številčni udeležbi na predstavitvi v občinski dvorani v Gornji Mjersi, na kateri je udeležence na začetku prisrčno, tudi ‘po naše’ pozdravil župan Antonio Comugnaro, močno bodla v oči odsotnost nekaterih, ki bi po svojih ‘vlogah’ morali biti, svetla izjema je bil le deželni svetnik Giuseppe Sibau.
Mislim, da danes, nič manj kot v najbolj mračnih časih Benečije, velja dejstvo: “al bwoma djelali ukupe, al pa nas ne bwo vič”.
S.G.
Foto: slomedia.it
