Predstavitev knjige slovenskega filozofa dr. Milana Komarja

Lepo vabljeni na prvi Komarjev popoldan ob ustanovitvi Zavoda Philosophia perennis in predstavitev knjige Človeški čas, Milana Komarja.
Kdaj: 24. maj 2017, 17.00–20.00
Kje: Galerija Družina, Krekov trg 1

Zavod Philosophia perennis bo razvijal krščansko-realistično misel o človeku, kulturi in družbi ter preučeval življenje in delo slovenskega filozofa dr. Milana Komarja (1921–2006).
Z nami bo tudi g. Martin Sušnik iz Argentine, filozof in učenec Milana Komarja.

Program:
17:00 Zorko Simčič: Ob ustanovtivi Zavoda Philosophia perennis
17:15 Matija Ogrin, Andrej Lokar: Predstavitev Komarjeve knjige Človeški čas
17:45 Martin Sušnik: Realizem, ki osvobaja
18:30 Odmor
18.45 Blaž Ivanc: Komar in Spektorski
19:15 Igor Senčar: Izhodišča Komarjeve družbene in politične misli
19:45 Matija Ogrin: Spoznanje samega sebe v starejšem slovenskem slovstvu

Ponovitev Komarjevega popoldneva bo 26. maja 2017 ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.

~ ~ ~

Kdo je eden največjih filozofov med Slovenci – Milan Komar (1921–2006)?

Milan Komar, ki se je v Argentini uveljavil kot spoštovano ime, v domovini pa ga prav tako kot pisatelja Zorka Simčiča spoznavamo šele v zadnjih letih. Po poreklu sta pisatelj in filozof vrstnika, oba primorskega rodu, starši obeh so po italijanski zasedbi Primorske pribežali v jugoslovanski del Slovenije, oba sta rojena v letu 1921, Simčič v Mariboru, Komar v Ljubljani, oba sta se po 2. svet. vojni zatekla v Argentino. Največja razlika v njunih usodah je morda v tem, da se je pisatelj vrnil v staro domovino, filozof pa je umrl v novi, 2006; še istega leta sta sinova na njegovo željo očetove ostanke prenesla v domovino in jih pokopala na Žalah.

Milan, ki se je v Argentini uveljavil kot Emilio Komar, je večino svojih otroških let preživel v Škofji Loki. Oče je bil državni uradnik v takratni davkariji, stanovali so kar v stavbi, kjer je delal, v poslopju, v katerem je še danes sedež upravne enote (Poljanska 2). Leta 1995 je svoje mesto ob edini vrnitvi v domovino tudi obiskal. Že leta 1973, ob tisočletnici, je svoji Loki posvetil več sonetov.

(več na: http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20121008/C/310089982/May)

Milan Komar: Škofji Loki / Za tisočletnico


O Loka, hvala ti za tista leta,
za vse veselje, sonce, bujno cvetje.
Zaklad globinski, trajno doživetje,
na skrivnem peta pesem, neizpeta.

Spominov tisoč v srcu se prepleta
in duhu nudi tla, močno zavetje,
zagon in hrano, vabi ga v razpetje
vseh sil: o bitja teža, slast obeta!

Blešči se grad v daljavi, kapucini,
stoji pogumno sveti Jakob v veri,
tišče se hiše kot golobi v gruči.

Le buči divji burni svet, le buči:
pot gre navzgor v nespremenljivi smeri,
ki pne se iz zvestobe korenini.