Sledi v gorah, sledi v skupnosti

V ponedeljek, 31. marca je v Antonovem domu potekal zamejski pogovorni večer s tržaškima Slovenkama Jasmin Rudež in Julijo Kralj. Beseda je tekla o 384 km dolgi planinski poti Vertikala, ki povezuje kraje, kjer živijo Slovenci v Italiji, o častitljivi zgodovini SPD Trst, ki beleži že več kot 120 let delovanja in o izzivih življenja v zamejstvu.

A preden smo bili deležni iskrivega in zanimivega pogovora, je vse kazalo, da ga bo potrebno odpovedati.

Najprej je zbolel eden od gostov, Maksimiljan Kralj. Namesto njega se je mami Jasmin Rudež pridružila hči Julija, a to še ni bil konec zapletov. Gostji sta na primorski avtocesti tik pred Ljubljano ostali ujeti v prometnem zastoju, ki nastal zaradi gorečega tovornega vozila. Sprva smo udeležence večera, ki so čakali v knjižnici Prežihovega Voranca, obvestili o krajši zamudi. Po nekaj klicih na cestne informacije pa nam je postalo jasno, da gostji zagotovo ne bosta pravočasno prispeli, da bi lahko izpeljali pogovor, saj bo knjižnica prej zaprla svoja vrata. Tako smo začeli iskati nadomestni prostor in našli knjižnico v bližnjem Antonovem domu. Najbolj vztrajni smo se preselili tja in ju počakali.
Malce pred 20. uro sta gostji končno prispeli. Dolga pot jima ni vzela niti kančka energije in dobre volje, zato se je pogovor lahko takoj začel.

Voditelja Blaža Lesnika je sprva zanimalo, od kod izvira zamisel o povezavi krajev, kjer živijo Slovenci v Italiji, s 384 km dolgo potjo. Jasmin Rudež je razložila, da je ideja vzniknila v krogih SPD Trst pred več kot petdesetimi leti. Leta 1975 pa je bila pot, poimenovana Vertikala, tudi uradno odprta. Izdaja prvega vodnika in priprava poti sta bila pravzaprav tudi nekakšno politično dejanje, s katerim so Slovenci v Italiji želeli opozoriti nase. Letos mineva 50 let od odprtja poti in izdaje prvega vodnika, obletnico pa bodo praznovali jeseni.

V nadaljnjem pogovoru je Jasmin razložila, kako je prišlo do nove posodobljene izdaje. Ob pospravljanju knjižnice v času covida je naletela na vodnik po Vertikali in skupaj z možem Maksimiljanom Kraljem sta dobila idejo, da bi to pot prehodila skupaj s svojimi tremi otroki. Pot so prehodili v 14 dneh, in iz te izkušnje se je rodil posodobljen vodnik. V pol stoletja se je namreč marsikaj spremenilo, nekatere steze so se zarasle, druge so uničili novi posegi v okolje, vremenske ujme in razne naravne nesreče.

Vodnik je Razdeljen je na šest sklopov, ki so poimenovani po osebnostih, ki so vezane na gore in so hkrati povezane z slovensko skupnostjo. Tako imamo odsek dr. Alojza Dolharja od Tromeje do prelaza Na Žlebeh, dr. Henrika Tume po Reziji do Terske doline, Martina Čedermaca v osrčju Benečije, dr. Klementa Juga skozi Brda in Gorico na Kras, Zorka Jelinčiča preko Tržaškega Krasa in skozi dolino Glinščice. V zadnjem času so ji dodali še odsek do Lazareta, poimenovan po Stojanu Sancinu, preminulem jamarju in dolgoletnem organizatorju jamarstva na Tržaškem.

Ko smo ju povprašali, kateri odsek je vsaki od njiju najljubši se je Julija odločila za Julijce, Jasmin pa za odsek po Benečiji oziroma Reziji. Poudarili sta, da je pot primerna za vsakogar, najti mora le sebi primeren odsek.

Vertikala poteka od Tromeje nad Ratečami do Lazareta pri Debelem rtiču in popotnika vabi k odkrivanju in spoznavanju krajev, tradicij, kulture in območja, kjer živijo Slovenci na zahodni meji.

Pogovor pa se ni vezal le na vodnik dotaknili smo se tudi zgodovine SPD Trst, ki je lansko leto obeležilo častitljivih 120 let delovanja. Njegovi začetki segajo v leto 1904, ko je bila ustanovljena tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva. Že od začetka se je soočalo z raznimi pritiski, ki so se stopnjevali v času fašizma in svoj vrh dosegli s požigom Narodnega doma, kjer je imelo društvo svoj sedež. Brez sedeža in arhivov, ki so zgoreli je bilo težko nadaljevati, poleg tega pa so Italijani 1927 izdali dekret, ki je prepovedal delovanje vseh slovenskih društev. Z delovanjem so nadaljevali skrivoma. Po drugi svetovni vojni se je delovanje društva nadaljevalo.

Zelo zanimive so bile tudi izkušnje, ki jih je z nami delila Julija. Med drugim je omenila, da jo skoraj vedno, ko komu v Sloveniji pove, da prihaja iz Trsta, začudeno vprašajo, kako to, da govori slovensko. To jo vedno malce zmoti, saj kaže na zaskrbljujoče nizko zavedanje mladih o obstoju slovenskih skupnosti na drugi strani meje.

Večer se je zaključil z vabilom na praznovanje 50 obletnice odprtja Verikale, ki bo jeseni. Poleg tega sta nas gostji povabili, da se jim pridružimo na pohodih, ki jih pripravlja SPD Trst skozi celo leto. Njihov program najdete na https://www.spdt.org/pohodniski-odsek/