Rafaelova družba na velikonočnem srečanju v Prezidu

V soboto po veliki noči, v času velikonočne osmine in tik pred belo nedeljo, v Prezidu tradicionalno prirejajo velikonočno srečanje cerkvenih pevskih zborov. Dogodek, ki poteka v župnijski cerkvi sv. Vida, je lepo obiskan, radi se ga udeležijo okoliški pevci ter drugi prebivalci, saj velikonočno veselje ter druženje povezujeta bližnje in daljne, predvsem pa tudi prebivalce z obeh strani meje. Letos je srečanje potekalo 7. aprila, udeležili pa smo se ga tudi z Rafaelovo družbo.
Prezid je kraj, ki se nahaja nedaleč od Babnega Polja. Teh mrzlih krajev ne ločujejo narečje, zgodovina, kultura ali običaji, temveč predvsem državna meja. Pa še to okoliški obmejni prebivalci večkrat prečkajo, ko se odpravijo na delo ali po vsakdanjih opravkih. Enako narečje, enaki običaji. Na veliko noč tako tudi v Prezidu poteka trkanje jajc, ki združuje obe strani meje v veseli velikonočni igri s pirhi. Igra je imela nekdaj velik pomen, saj je moral tisti, komur se je pri trkanju jajce razbilo, prepustiti zmagovalcu svoje, a vnema sodobnih igralcev se ni zmanjšala in igra tako še vedno povezuje staro in mlado.
Velikonočno srečanje cerkvenih pevskih zborov je priredilo Slovensko kulturno društvo Gorski Kotar, ki je poleti praznovalo svojo deseto obletnico, o čemer smo v Naši luči že poročali. Dogodek se vsako leto začne in konča s hrvaškim napevom in pesmijo z besedilom Raduj se, kraljica nebeška, aleluja!, nato pa se zvrstijo zbori iz okolice ter gostujoče skupine, vsaka s po dvema velikonočnima pesmima. Velikonočno srečanje je spretno povezoval Damijan Malnar, predsednik Slovenskega kulturnega društva Gorski Kotar, ki je predstavil nastopajoče ter pesmi tudi v narečju.
Prvi je nastopil zbor iz Plešc, sledil pa jim je cerkveni zbor iz Trstja (hrvaško Tršće). S premiernim nastopom je pod vodstvom Alaina Leskovarja nastopila tudi skupina mladih iz območja Plešc, Trstja, Gerovega, Čabra in Prezida, kar je lepa popotnica petju in druženju za te kraje in prihodnost. Cerkveni zbor Čabar je zapel pesem, ki bi jo vsi prepoznali. Gre namreč za vstajenjsko Jezus naš je vstal od smrti, vendar v hrvaškem prevodu, kar je pogosta navada v teh krajih. Najštevilčnejši zbor pa je bil domači cerkveni zbor Prezid, ki je tudi soorganiziral velikonočni koncert in srečanje. S tem naborom se je končalo prepevanje zborov s hrvaške strani meje. Nastopili sta tudi recitatorki – prva je pred polno cerkvijo pevcev in poslušalcev delila svoje velikonočno razmišljanje, druga pa je v narečju opisala običaj in postopek trkanja jajc, saj ima vsako dve strani – 'špičko' in 'ritko'. S pesmijo pa so se predstavili tudi Višarski pevci, ki so zapeli dve ljudski pesmi: Pisanke za veliko noč, ki prihaja iz Luč, ter Na sredi vasi, ki jo pojejo ljudski pevci v Zagorici. Velikonočno srečanje v cerkvi je sklenil otroški cerkveni pevski zbor iz Velikih Lašč, ki je pod vodstvom Lidije Čop in ob spremljavi mladih inštrumentalistov z ubranim prepevanjem obogatil dogodek.
Po uradnem delu je sledilo čez cesto veselo druženje in prepevanje vseh navzočih, ki se je nadaljevalo pozno v noč. Katere pesmi smo skupaj prepevali? Tiste domače, ljudske ali ponarodele, ki jih poznamo vsi: Kje so tiste stezice, Pod rožnato planino … Pesmim in veselju, da se srečamo, ni bilo konca. Skupno spontano prepevanje je dokaz, da državna meja ne pomeni ločnice zgodovinskega in kulturnega prostora.
Če ste pozorno prebrali, so nastopili tudi Višarski pevci. Ime spominja na Svete Višarje, ki pa niso ravno v okolici Prezida, kakšno zvezo bi torej to lahko imelo? Kot veste, Rafaelova družba trikrat letno priredi Višarske dneve mladih, ki potekajo dvakrat pozimi ter enkrat poleti. Srečujemo se v Ehrlichovem domu na Svetih Višarjah, kjer spoznavamo zamejstvo, izseljenstvo, bogastvo slovenskega etničnega prostora, zgodovine in kulture. Prirejamo pa tudi seminarje ljudskih pesmi, na katerih spoznavamo ljudske pesmi, ljudske pevce in godce ter izročilo. Marca letos smo gostili družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, s katerim smo vse dni veliko prepevali. Ideja je dala idejo in vabilo. Tako smo Višarski pevci z veseljem ponesli veselo alelujo k našim zamejcem v Prezid. Prišli smo le s pesmijo, odšli pa bogatejši za druženje z domačini in zgodbe teh ljudi.

Ana Gregorič