Argentinska Slovenka ali slovenska Argentinka

To vprašanje so mi v 25 letih že velikokrat postavili, a šele zdaj lahko nanj odgovorim. Rojena sem v Argentini – to pomeni, da sem za argentinsko državo prava Argentinka. Po žilah pa teče slovenska kri, ker so vsi štirje stari starši Slovenci, ki so šli po vojni v Argentino, torej sem za slovensko državo prava Slovenka. Kaj pa jaz v sebi čutim, je težko razložiti.

 

Že od otroških let sem živela "na pol pol": poleg argentinskega otroškega vrtca so me starši pošiljali v sobotni slovenski vrtec in osnovno šolo kjer sem dopolnila znanje jezika, ki sem se ga naučila doma, nastopala pri igrah, pela slovenske pesmi in se družila z drugimi otroki slovenskih družin. Istočasno pa sem se med tednom morala vživeti tudi v argentinsko družbo in hoditi v argentinsko šolo tako, kot vsi ostali argentinski otroci. Sošolci so se čudili nad tem, da znamo tako drugačen jezik. Za nekatere smo bili zanimivi, za druge pa "ta čudni". Že od malega smo bili navajeni razlagati sošolcem, da je slovenščina za nas isto, kot je zanje španščina: materni jezik.

 

Tako sem preživela tudi srednjo šolo. Med tednom sem bila Argentinka, ob koncih tedna pa samo Slovenka. Poleg slovenskega sobotnega srednješolskega tečaja smo se dobivali po domovih, za mladinske dneve, turnirje odbojke in druge proslave in prireditve slovenske skupnosti, kjer sem spoznala veliko prijateljev, ki so živeli kot jaz in s katerimi sem imela veliko skupnega. Nekateri od teh prijateljev so si upali poskusit ustvariti novo življenje v Sloveniji in vsem je uspelo. Zato sem se tudi jaz opogumila in pred dvema mesecema prišla študirat v Ljubljano. Domotožja še nisem doživela, saj imam občutek, da sem končno prišla, kamor spadam.

 

Zanimivo se mi zdi, kako se sošolci čudijo nad tem, da sem iz Argentine in da govorim slovensko, saj večina od njih prvič v življenju sliši, da imamo neko »paralelno Slovenijo« v majhnem in da se nismo asimilirali, ker Slovenstvo čutimo v srcu. Prvo vprašanje, ki mi ga stavijo je: Zakaj si prišla v Slovenijo? Jaz pa jim predlagam, da vprašanje spremenijo v: Zakaj sem bila rojena v Argentini? Po vsaki razlagi čutim, da utrdim svoje misli in svoja čustva do Slovenije.

Želim si ustvariti življenje v domovini svojih prednikov, ki so jo z veliko žalostjo zapustili, ker je to del mene. Prav tako pa želim obdržati vrednote Argentincev in južnoameriško vzdušje, da bom lahko sprejemala in cenila vsako kulturo, saj je to naredila argentinska država z mojimi starimi starši in vsemi ostalimi Slovenci, ki so prišli po vojni.

Zdaj, ko sem končno tukaj in vedno več razmišljam o tem, vem, da nisem pol Slovenka, pol Argentinka, ampak Slovenka in Argentinka: Ponosna sem, ker imam dvojno bogastvo in od obeh kultur lahko črpam najboljše ter tako postanem boljša oseba.

Alenka Žnidar