Ljubljana-Dravlje
V petek, 13. marca, smo bili priče zanimivi predstavitvi razstave arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945.
V odprtje razstave nas je uvedel Jure Vukina, ki je na harmoniko zaigral Slovenija od kod lepote tvoje. Po kratkem uvodu predstavnice Rafaelove družbe je spregovorila zgodovinarka mag. Helena Jaklitsch avtorica zgodovinske študije v monografiji »Cvetoči klas pelina«, ki je je izšla v sozaložništvu Rafaelove družbe in Družine in prikazuje življenje slovenskih beguncev v Avstriji. Povedala je, da s to tematiko ukvarja študijsko in ljubiteljsko, saj ji je blizu in jo navdušuje neverjetna ustvarjalna sila beguncev. Na fakulteti o taboriščih ni slišala niti enega stavka in tudi sedanjih zgodovinarji ne slišijo ničesar. Zbiranje gradiva je bil poseben izziv, v Sloveniji ni bila dosti uspešna. V arhivih ga ni, veliko je o beguncih pisalo takratno časopisje, ki pa to tematiko negativno obravnava. Zato se je celo odpravila v New York in Argentino, kjer so ji rojaki pomagali z osebnim pričevanjem. Nekdanji taboriščniki in njihovi otroci, ki so na svoje starše ponosni, še vedno hranijo njihove stvari.
V predstavitvi nam je med drugim povedala, da je po drugi svetovni vojni zaradi komunističnega nasilja med 20000 in 25000 Slovencev zaupustilo svoje domove in odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. Odhajala je slovenska intelektualna, politična, kulturna in posvetna elita, z njo pa tudi slovenska domobranska vojska. Slovenski begunci so ustvarili junaško zgodbo, saj so v skrajno neugodnih okoliščinah in barakarskemu okolju razvili red, disciplino, organizacijo, visoko kulturno in narodno zavest, ki zbuja spoštovanje. V taborišču so ustanovili otroški vrtec, osnovno šolo, poklicne šole ter gimnazijo. Imeli so splošno knjižnico, zdravstveno ambulanto več različnih obrtnih delavnic. Prirejala so se miklavževanja, koncerti, gledališke igre in druge društvene dejavnosti. Osnovala se je tiskrana, kjer se je tiskal dnevnik, poleg tega pa tudi šolski učbeniki.
Knjiga Cvetoči klas pelina ima na okrog 300 straneh več sto fotografij, razporejenih po poglavjih: Novo življenje, Delo za preživetje, Zdravstvena oskrba, Prehrana, Otroci pa so rastli, Šolanje, Kulturna dejavnost, Šport in skavti, Versko življenje, Obiski na Ljubelju, romanja, izleti, praznovanja ter Slovo in odhod v svet. V posamezna poglavja bralca uvedejo umetniška besedila izseljenskih avtorjev. Monografija obširno orisuje slovensko povojno begunstvo. Povzetek spremne študije je preveden tudi v angleški in španski jezik.
Razstava bo v okrogli kapeli nove cerkve na ogled do velikonočnega ponedeljka 6. aprila.
Besedilo in foto: Primož Podobnik