München

V nedeljo, 8. februarja, smo v prireditvenem prostoru našega župnijskega doma s kulturnim večerom praznovali dan slovenske kulture. Tematsko smo se letos posvetili enemu delu slovenske povojne zgodovine, ki jo je prikazala potujoča razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnem begunske taborišču Spittal na Koroškem. Razstava, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je prišla k nam v nadvsem primernem času, saj, kot je napisal ravnatelj Rafaelove družbe, gospod Lenart Rihar,  sta bili vera in kultura Slovencem v povojnih taborščih na Koroškem »gibali, ki ju je njihova slovenska zavest tudi v nečloveških razmerah postavila na vrh vrednot«. V razstavo sta nas uvedla zakonca Starman, ki sta oba del svojih otroških let preživela v taborišču v Spittalu – tam sta se tudi spoznala, kasneje poročila in si v Spittalu ustvarila družino.

Drugi pomembni gosti, ki so nam pomagali krepiti narodno zavest, je bilo osem duhovnikov iz ljubljanske in novomeške škofije, ki sestavljajo duhovniški oktet Oremus. S koncerti pričujejo po župnijah v Sloveniji, pa tudi med rojaki v tujini.

Praznovanje smo začeli s sveto mašo v kapeli, ki je bila nabito polna. Mašo je daroval gospod Marjan Bečan. Duhovniški oktet Oremus nam je s čudovitim petjem pomagal k molitveni zbranosti. Kulturni program smo začeli s slovensko himno, nato pa je predsednica župnijskega sveta, Martina Brecelj, pozdravila vse navzoče. Duhovniški oktet Oremus se je s skrbno izbranimi domovinskimi pesmimi, ki so bile izvrstno interpretirane, dotaknil naših src. Zapeli so nam Domovini, Slovenska zemlja, Znamenje, Oj Doberdob, Oj Triglav. Med pesmimi so se zvrstili trije recitali: odlomek iz Cankarjevega Kurenta nam je prebrala Assja Terseglav; iz knjige Karla Mauserja Razdrto gnezdo je odlomek prebrala Barbara Mars. Karel Mauser je tudi sam nekaj let preživel v povojnem taborišču na Koroškem, nato pa se je odpravil v Ameriko, kjer si je s trdim delom v tovarni služil kruh, obenem pa plodovito pisal in se angažiral v kulturnem delovanju. Lojze Grojzdek je prebral tretji recital, ki je predstavil življenje in misli Lojzeta Grozdeta, ki je bil kot 20 letni dijak v vojnem času mučen in umorjen ter je slovenski svetniški kandidat.

V drugem delu kulturnega večera  nas je gospa Majda Starman uvedla v razstavo in v predavanju doživeto orisala življenjenje v begunskem taborišču v Spittalu. Uradni del programa smo zaključili z bučnim aplavzom - dokaz, da so nas nastopajoči nagovorili in nam dali spodbudo za naše slovenstvo. Nato smo se še dolgo zadržali ob ogledu razstave, lepo pripravljenih dobrotah naših gospodinj ter ob veselem petju.  Razstava je gostovala v Muenchnu do 15. februarja.

                                                                                                                            Barbara Alič