Šmihel pri Novem mestu

Šlo je za kupčijo

O življenju v taboriščih na Koroškem po 65 letih

Razstavo je že pred leti pripravil Janez Rihar, župnik v Podrezjah, dolgoletni voditelj Rafaelove družbe in velik ljubitelj fotografij. Gre za izbor okoli sto najbolj značilnih fotografij o neuklonjivi moči in neomajni veri slovenskih ljudi, ki so se iz strahu pred totalitarnim nasiljem zatekli na Koroško in tam doživeli tragično usodo beguncev, ki jih je še posebej bolelo spoznanje o grozoviti smrti tisoč vojakov, ki so jih Angleži s prevaro vrnili v domovino.
Poleg avtorja razstave Janeza Riharja je o žalostni usodi slovenskih beguncev spregovoril akademik, prof. dr. Kajetan Gantar iz Ljubljane. Kot mlad fantič je skupaj s svojim očetom delil usodo beguncev in v taboriščih preživel nekaj hudih let. Med drugim je povedal, da razstavo odpiramo natančno na 65. obletnico njegovega prihoda na Koroško. Z očetom sta iz Ljubljane odšla s prvim valom beguncev. Ko sta skupaj z drugimi poreko vrha Ljubelja stopila na koroška tla, je tedaj oče dejal, da je bila izguba Koroške, »zibelke slovenske kulture«, po prvi svetovni vojni največja slovenska tragedija. Tedaj ni slutil, da bo kmalu priča še veliko večje tragedije: angleške perverzne prevare, s katero so vrnili 12.000 slovenskih ljudi, nad katerimi se je tedanja komunistična oblast strašno pregrešila. O zločinu pričajo grobišča v Kočevskem rogu, na Teharjih, Hrastniškem hribu in v toliko drugih jamah in breznih.

Akademik Gantar je govoril o življenju v taboriščih Pegezz in Spittal in o neverjetni volji naših ljudi, da bi živeli normalno življenje v nemogočih razmerah, ko so iz nič začeli osnovno šolo, gimnazijo, s pevskimi zbori, kulturnimi prireditvami …

Razstavljene fotografije to potrjujejo. Eden velikih dobrotnikov slovenskih beguncev je bil John Corsellis, ki je tedaj občudoval njihovo voljo za preživetje, sočustvoval z njihovo bolečino ob izgubi vrnjenih rojakov in še danes s svojim pisanjem razkriva ozadja, ki so pripeljala do tragedije. »Šlo je za umazano kupčijo, zemljo za ljudi,« je prepričan akademik Gantar. Titova Jugoslavija, ki je bila na strani zmagovalcev, je imela pravico zahtevati Koroško, a tega ni storila. Zahtevala je domobrance in nad njimi izvedla genocid, slovensko Koroško pa je prepustila tujcem.

Akademik Kajetan Gantar je v svojem pričevanju omenil tudi pobudo, s katero se je obrnil na predsednika Danila Türka in mu predlagal, naj odlikuje Johna Corsellisa za njegove zasluge za Slovence. Na več strani dolgo utemeljitev ni dobil odgovora, samo telefonsko pojasnilo iz predsednikovega urada, da predsednik predlaganega ne bo odlikoval. Očitno pri izbiri odlikovancev uporablja različne vatle!

Razstava v prostorih Baragovega zavoda na Smrečnikovi 60 v Novem mestu je gostovala od 6. do 27. maja.