Rafaelova družba
Domov > Novice
Četrtek, 28 Marec 2024

Objavljeno: 24.06.2013

Evropska Slovenija


O prihodnosti zamejskih Slovenij

 

Prispevki za nov nacionalni program so odziv mladih do 40 let na pomanjkanje javne razprave in tudi na zastoj slovenske republike. Tiskano izdajo zbornika Evropska Slovenija je mogoče kupiti v knjigarnah ali na sedežu Nove Revije. Kriza je v Sloveniji sprožila niz iniciativ: od pouličnih demonstracij do pozivov k razmisleku o prihodnjih vizijah razvoja naše države. Mladi kritični intelektualci se na situacijo odzivajo s kritičnim premislekom, katerega sad je zbornik Evropska Slovenija – Prispevki za nov nacionalni program. Dejan Valentinčič se je lotil vprašanja zamejstva in slovenstva.

 

V vašem prispevku kritično opisujete odnos Slovenije do svojih rojakov v zamejstvu in pogrešate strategijo sodelovanja. Kje se konkretno zatika?

 

Slovenija je določeno skrb za rojake izven matice vedno namenjala, a nikoli jih ni znala ali hotela vključiti kot enakopraven del slovenske družbe. Zatika se  tako na institucionalni ravni, kot pri skrbi za poznavanje tematike med prebivalci Slovenije. Če bi želel biti bolj oster bi lahko ponovil besede Borisa Pahorja, da je Slovenija na zamejstvo in izseljenstvo prepogosto gledala kot na privesek, če ne kar kot na balast. Mogoče na simbolni ravni to najbolj ponazarja konstantno ukinjanje funkcije ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se ga prikazuje kot odvečen strošek.

 

Pišete, da bi izkušnje zamejskih Slovencev lahko koristile celotnemu narodnemu telesu. Kako ocenjujete zanimanje ljubljanske politike, da prisluhne predlogom iz zamejstva?

 

Na žalost se zdi, da so se Sloveniji drugi zunanjepolitični cilji pogosto zdeli pomembnejši kot skrb za rojake izven matice. Da o tem, da se neredko pojavi občutek, da so kakšnemu funkcionarju njegove osebne ambicije pomembnejše od koristi slovenskih skupnosti niti ne izgubljam besed. Nobena resna država ne more svoje politike voditi mimo pričakovanj njenih manjšin v drugih državah.

 

Poleg tega Ljubljana nikoli ni znala (ali hotela) privabiti in celovito vključiti znanstvenikov, gospodarstvenikov, umetnikov, ki delujejo v zamejstvu in tujini, tudi če so ti bili za sodelovanje in povezovanje še tako zainteresirani.

 

Kot skupno težavo Slovencev v zamejstvu označujete zatikanje pri financiranju manjšinskih organizacij. Ekonomska kriza v Sloveniji bo verjetno privedla do nadaljnjega zmanjšanja subvencij. Ali je s tem ogroženo preživetje manjšin?

 

Slovenija je sredstva zaenkrat zmanjšala le v minimalnem obsegu in upravičeno je pričakovanje, da (v kolikor v Sloveniji ne bi slučajno prišlo do totalnega ekonomskega zloma) drastičnih nižanj ne bo tudi v prihodnosti. Kljub temu bi Slovenija morala okrepiti svojo diplomacijo in pri sosednjih državah jasno izraziti pričakovanje, da so avtohtone manjšine njihova skrb, tudi finančna. Odnos Slovenije do italijanske in madžarske manjšine je pri tem lahko zgled.

 

Seveda pa preživetje manjšine ni odvisno od plačanih funkcionarjev. Slovenstvo tako na koroškem kot v vseh ostalih zamejskih in zdomskih oz. izseljenskih skupnostih  je vedno temeljilo na zavednosti v družinah, angažiranosti posameznikov ter prostovoljnem delu in tako bo tudi v prihodnosti.

 

Glede finančnih podpor pa moram nekoliko v bran vendarle vzeti tudi Slovenijo. Finančne podpore zamejskim organizacijam so plačane iz proračuna, ki ga polnijo tudi slovenski davkoplačevalci z minimalnimi plačami, ki konec meseca sploh nimajo več kaj dati v lonec. Iz teh podpor pa si nato kakšni manjšinski funcionarji plačujejo visoke plače, zapovrhu pa trdijo, da sploh niso koroški Slovenci, ampak dvojezični Korošci. Zdi se tudi, da jim deset dvojezičnih tabel več ali manj in uradni jezik v kakšni občini več ali manj ne zdita relevantni vprašanji. Moralno upravičenost tega naj presodi vsak sam.

 

V vašem prispevku večkrat zahtevate, da naj Slovenija nameni več skrbi učenju slovenščine v zamejstvu. Hkrati pa pišete, da je nujno treba zamenjati paradigmo, da je Slovenec le kdor govori slovensko, s to, da je Slovenec vsakdo, ki se tako počuti. Ali ni to protislovno?

 

Vprašanje kateri atributi opredeljujejo pripadnost neki skupnosti je vedno zapleteno in večplastno, tako je še posebej pri opredeljevanju narodne pripadnosti. Če zelo posplošim stvari in se nediplomatsko izrazim lahko rečem, da izkušnje kažejo, da je v zamejstvu jezik vsekakor mejnik narodne zavednosti. V izseljenstvu pa temu ni vedno tako, številne skupnosti jezika niso uspele ohraniti, a njeni člani še vedno z največjim ponosom povedo ''I am 100 % Slovenian'' ali Yo soy un verdadero esloveno'' in se s Slovenijo čutijo še zelo povezani. Preveč oskosrčno in nerazumno bi bilo če bi vse te ljudi kar odpisali. Slovenija mora povsod spodbujati ohranjanje in učenje slovenščine, a se hkrati tudi sprijazniti da znanje jezika na žalost ni več povsod realnost.

 

Omenjate, da Italija potomcem vseh izseljencev avtomatično podeli državljanstvo, in da bi s takim sistemom Slovenija lahko ohranjala slovenstvo po svetu. Ali v tem ne vidite morebitnih težav (npr. pri volitvah in socialnem sistemu)?

 

Seveda nobena država ne podeljuje državljanstev kar počez. A omejitve Slovenije kako nekdo dokazuje svoj slovenski izvor, do katere starosti zainteresirani lahko zaprosi za državljanstvo in še to le če ima eden od njegovih staršev (oz. je imel do smrti) slovensko državljanstvo so neživljensko restiktivne. Porazen je tudi primer, da je viden koroški Slovenec, ki je že kmalu po osamosvojitvi Slovenije zaprosil za državljanstvo dobil odgovor da se vloga zavrne, saj Slovenija ni država Slovencev, ampak svojih prebivalcev.

 

Konkretno pri italijanskem zgledu (ki pa še zdaleč ni edini) pa ne gre le za državljanstva, ampak celoten koncept skrbi. Povsod po svetu organizirajo centre kjer je možnost učenja jezika in spoznavanja kulture, izredno skrbijo za vsa društva, potomcem Italijanov plačujejo potovanja v Italijo da jo pobliže spoznajo, organizirajo izobraževalne in počitniške seminarje ... Spoznal sem številne, ki se se teh programov udeležili in to res postanejo ambasadorji Italije po vsem svetu, navdušeni nad italijanstvom in želijo državi izvora svojih prednikov  v državah kjer živijo na vse načine pomagati. Med njimi so tudi številni potomci beneških Slovencev, ki jih Slovenija ni znala na tak način pritegniti, Italija pa.

 

Kot ste zapisali, je tematika zamejstva v slovenski javnosti potisnjena povsem v marginalo. Zakaj se slovenka javnost ne zanima za življenje zamejcev?

 

Da je splošno poznavanje na precej nizkem nivoju je žal dejstvo, težko pa ocenim zakaj je temu tako. Kljub temu pa je vendare veliko ljudi, ki jim je zamejstvo pri srcu, ga dobro poznajo in se zanj zanimajo. V svojem prispevku v zborniku Evropska Slovenija – prispevki za nov nacionalni program postavim jasno pričakovanje in zahtevo, da zamejstvo in izseljenstvo dobita povsem enakopravno obravnavo v slovenskih medijih in šolah. Želel pa bi si, da bi se tudi v zamejstvu in izseljenstvu začeli bolj zanimati za ostale zamejske in izseljenske skupnosti  in za Slovenijo.

 

Kako ocenjujete situacijo na avstrijskem Koroškem. Bo manjšina preživela?

 

Glede tega sem povsem prepričan. Seveda pa se bo potrebno prilagoditi novim razmeram, ki so za narodno skupnost seveda sicer vedno bolj ugodne, a tudi to bo prineslo nove izzive.

                                                                                                                                                                                                        

Peter Ošlak

 

Intervju je bil objavljen v Novicah, 17. maja 2013.

Novice
Romanje treh Slovenij: ODPOVEDANO
Predstavitev knjige o Antonu Ilcu in Karlu Kozini
XXI. Nagradni natečaj
Štipendije za tečaje slovenščine
Černetovo nagrado 2022 prejmeta Anita Bergnach in Vesna Jagodic
Vabljeni na gledališko predstavo Jeklene magnolije
Blaznikov večer - obisk Slovencev iz Argentine
Za hlebček kruha dal bi kos srca
Vabljeni na Komarjev večer 2021
Dokumentarec Samo idealisti - prosto dostopen
Ob 130. obletnici rojstva Janeza Jalna
Nagradni natečaj vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
18. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Opozarjamo na dva odlična pogovora v zvezi s 100-letnico požiga Narodnega doma v Trstu
Srečanje o taborišču v Monigu
Predstavitev knjige OSTALI SMO NA KOROŠKEM
Tone Mizerit prejel nagrado Vstajenje za leto 2019
Prošnja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Za novega krškega škofa je imenovan koroški Slovenec msgr. Jože Marketz
Koncerti Luka Debevca Mayerja
Dobrodošli doma 2019
Predstavitev monografije Slovenski begunci v taboriščih v Italiji 1945-1949
Stanko Kosič prejel najvišje priznanje na področju jamarstva
Velika večina Slovencev, ki se je odselila v Avstralijo, je zbežala čez mejo
Dobrodošli doma 2019
17. Avstrijsko koroški kulturni dnevi
Vabljeni na večer slovenske kulture v Kanalski dolini
Vabljeni na koncert Koroška poje
Vabljeni na srečanje Mladika v letu 2019
Na obisku pri prijateljih v zamejstvu
Praznovanje velikega šmarna na Repentaboru
Predčasne volitve v državni zbor
16. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Razpis ASEF-a za študente slovenskega rodu
Križev pot, posvečen Beneškim Slovencem
Recitali sakralnih pesmi Luka Debevca Mayerja
Dr. Damjana Kern prejela nagrado Urada za svojo doktorsko nalogo
Koledar 2016
Jurij Paljk - novi Vitez Republike Italije
Begunska kriza za mlade Slovence
Einspielerjeva nagrada Hubertu Budaiju
Koncert sakralnih pesmi - Luka Debevec Mayer
Spominske slovesnosti ob 70. letnici konca 2. svetovne vojne
Spominska meditacija - Iz globočine
»Gledat, kaj delajo«
Sedmi pohod iz Babnega Polja do Goričic
Ponovno v Argentino
Koncert MePZ Bilka in Tamburaška skupina Šentjanž
13. koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Ribniški pasijon 2015
Koroška in Primorska pojeta 2015
Uspeh koroških Slovencev na lokalnih volitvah
Slovenci v Reziji?
Srečanje pod lipami
600-letnica zadnjega ustoličenja koroškega vojvode v slovenskem jeziku
VI. pohod Iz Babnega Polja do Goričic
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
XIV. Vseslovensko srečanje
Dobrodošli doma 2014
Naša luč
Poslovna konferenca
Jubilejni vigredni koncert
12. Koroški kulturni dnevi
Kontrabant
Velikonočni dobrodelni pohod
Koroški kulturni dnevi 2013
Zbogom, kranjska dežela, nikoli več te ne bom videl
Naša luč
Prešernova proslava na Tromeji »Od narečja do knjižnega jezika«
600-letnica ustoličenja zadnjega koroškega vojvoda v slovenskem jeziku
Višarski dnevi
Koroška poje
Prispevek o Porabju
Okrogla miza z Angeliko Mlinar in Igorjem Gabrovcem
Kako se Slovenija, slovenstvo, manjšinska problematika in Evropa vidijo iz zamejske perspektive?
Slovenija, okno v svet
Pogovor z Mladimi Benečani
Od narečja do knjižnega jezika
Tu smo in tu hočemo ostati (Dan emigranta)
51. Dan emigranta
Ekskurzija v Videm (vabilo)
Koncert ob 100-letnici društva Danica v Šentprimožu v Podjuni
Oktet Suha
Na Ravanci obeležili tridesetletnico delovanja KD Rozajanski dum
Trideset let delovanja KD Rozajanski dum
“Ko pouno noći je sarce”
Valentin Inzko: Borimo se za svoje pravice, kulturo, karantansko dediščino
Romanje na grob škofa Rožmana
Zakonca Starman o življenju v taboriščih na Koroškem po letu 1945
Tuhinjci v Argentini
RTV SLO poroča o dogodkih v zamejstvu
Prebudimo Slovenijo
Pevski zbor Slovenski cvet iz Nemčije
Narodni svet koroških Slovencev pomladil svoje vodstvo
Slovo od duhovnika dr. Janeza Zdešarja
Romanje v Anras
20. tabor Slovencev po svetu, 7. julij
Dobrodošli doma 2013, 5. in 6. julij
Vseslovensko srečanje v Državnem zboru
Evropska Slovenija
Večer samospevov
Na jubilejnem Dnevu Emigranta obljuba, da bo v Čedadu še letos ulica poimenovana po Ivanu Trinku
Nov veter v Kanalski dolini
Slovenski dan v Maasmechelenu
Rock v nadiškem narečju
Posvet o Reziji
Argentinski dnevnik
Druženji z mladimi v Čedadu in Bardu
Nadškof Stres pri Slovencih v Zagrebu
Rojaki v Nemčiji si želijo več stikov s Slovenijo
Kako mladi koroški Slovenci vidijo svojo prihodnost?
Posvet za mlade Slovence v Stuttgartu od 14. - 15. 5. 2011