Izseljenski večer, posvečen ljudski glasbi in poeziji

V četrtek, 12. oktobra, je ob 17. uri v NUK potekal voden ogled razstave Rojstvo novih domovin. Razstavo, ki je res povedna in vredna ogleda, je predstavila Helena Janežič, vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije v NUK in ena izmed treh avtorjev knjige Rojstvo novih domovin.

 

Po vodenem ogledu razstave smo ob 18. uri v dvorani NUK prisluhnili večeru slovenske ljudske glasbe v izvedbi skupine Volk Folk ter branju izseljenske poezije, ki je nastala med slovenskimi begunci v italijanskih in avstrijskih taboriščih po 2. svetovni vojni.

Družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice igra v različnih godčevskih sestavih (oprekelj, tržaška harmonika, gosli, bas), goji pa tudi tradicionalno ljudsko petje domačega kraja. Sestavljajo ga oče Romeo, hči Nina in sin Gregor. Nastopati so začeli spontano, saj je bila ljudska glasba vedno del družinskega vzdušja. Od leta 2000 so nastopili na številnih odrih v Sloveniji, Italiji, Franciji, Španiji, Poljski, Nemčiji in Avstriji.

 

 

~ ~ ~

 

 

ZEMLJI

Pavel Borštnik, Mejniki, 1948

O zemlja, skoraj sem pozabil nate;
tujina grenka mi zastruplja kri,
razbija sanje fantovskih noči,
zapira me v neplodne, suhe trate.

Odpusti zemlja, če trohnim v tujini,
ko moral bi orati tvojo prst, –
saj sem še mlad, ves čil in zdrav in čvrst,
čeprav trpim, umiram v bolečini.

Ne bo izpila mi krvi tujina!
Nekoč se vrnil bom s teh tujih trat
in šel ledino trdih src orat,
da spet boš vstala, moja domovina!
 

~ ~ ~

 

BEGUNSKI SVETI VEČER

Erik Kovačič, Romar na beli cesti, 1946

Slovenska beseda je z nami,
ki k Bogu pota odkriva,
ljubezen matere skriva,
v njej skrita je skrb očeta,
v njej živa so mlada leta,
v njej pesem je neizpeta.
Zaklade hrani neznane
in vez je čez oceane.
V njej šum rek je, gorá,
pesem cest in morjá,
gozdóv in trat,
kakor žarek je zlat
iz domovine ...

Vse reke so z nami, goré in vasi;
dolenjski nam griči žare v očeh
in v srcih je skrita lepota gora,
tu burja se s kraškimi bori bori
in štajerske vinske gorice
nocoj so z nami na tujih tleh,
pri nas se val morja z valovi igrá,
domače so z nami stezice.