Knjiga: Levo krilo, desno krilo, ista ptica

Cilka Barbič, por. Žagar je bila rojena v vasici Dobrava ob Krki 26. avgusta 1939, tako da je najnežnejšo mladost preživela v vojni vihri in v težkem času po njej. S pridnostjo se je dokopala do učiteljskega poklica, si našla življenjskega sopotnika, z njim pa po težkih izkušnjah, ki jih je kot obrtnik imel z domačim režimom, odšla v svobodni svet. Leta 1963 je mlada tričlanska družina, ki se je kasneje razširila še za enega dečka, prispela v Avstralijo. Cilka je pridobila tudi tamkajšnjo formalno izobrazbo. Poučevala je aboridžinske otroke in se tudi sicer veliko posvečala kulturi in usodam domorodcev. Že od mladostnih let jo je privlačilo pisanje. Izdala je vrsto knjig v slovenščini in angleščini v širokem žanrskem zajemu od romanov prek narodopisnih del do poezije.

Spomini Cilke Žagar so več kot spomini. V horizontalnem prerezu najdemo v njih linearni prikaz njene življenjske poti od rodne Slovenije do Avstralije, ki je spretno pretkana s poetičnimi vložki, z dnevniškim zapisom in fotografijami, besedo pa daje tudi svojim bližnjim in svojim »varovancem«, staroselcem. S tem dobi bralec vpogled v izseljensko problematiko, ki je mnogo širša od običajne biografske pripovedi. Kakor se v Sloveniji ne izogiba soočenju s težkim časom vojne, povojnega režima, dogajanja znotraj (širše) družine in lastne notranjosti, tako se tudi v Avstraliji ta pahljača razširja od družinske ugnezditve, povezovanja s slovenskimi izseljenci, splošnega izseljenskega okolja pa vse do vpogleda v zanimivi in tragični svet domorodcev. Še bolj pester je vertikalni prerez, ki sega globoko v bivanjska vprašanja.