Dneva Emigranta sta se udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in vladnik podtajnik, ki vodi omizje za slovensko manjšino, Saverio Ruperto. Pred tem sta se srečala že na zaprem sestanku, kjer je Novakova Ruperta opozorila na stalne težave s financiranjem slovenskih organizacij in ga pozvala k takojšnji sistematiči ureditvi vprašanja, ki naj zagovotovi stalno in pravočasno financiranje. Ministrica Novakova je v svojem nagovoru na prireditvi udeležencem zagotovila, da jim Slovenija stoji ob strani. Pozvala jih je, naj ohranijo slovenski jezik, saj je vsak jezik bogastvo, ki se ga splača gojiti. Zaključila je s prošnjo, naj udeleženci njene pozdrave nesejo vsem rojakom raztresenim širom po svetu. Vladni podtajnik Ruperto je izrazil zadovoljstvo s do sedaj opravljenim delom in pred volitvami obljubil še en sklic seje vladnega omizja za slovensko manjšino. Udeležence je nagovoril tudi župan Čedada Stefano Balloch, ki je obljubil, da bo občina še letos eno ulico v mestu poimenovala po Ivanu Trinku.
Na prireditvi ob Dnevu Emigranta ima že od samih začetkov pomembno mesto predstavitev kulturnega ustvarjanja beneških Slovencev. Govori udeležencev so se izmenjevali s pesmimi iz XXX. Senjama beneške piesmi, ki je potekal pred dvema mesecema v Lesah. Narečne pesmi mladih Benečanov so tudi letos požele ovacije udeležencev. V drugem delu prireditve je Beneško gledališče premierno izvedlo igro ''Galanda iz Ažle – veliki župan Benečije''. V igri je Giorgio Banchig prepletel dva zgodovinska dogodka – prvi se je navezoval na velikega župana Benečije Klemena Galando iz Ažle, ki je prejel fevdalno investituro in s tem upravno in sodno avtonomijo, ki jo je Benečija takrat uživala. Drugi zgodovinski dogodek pa je opisoval nasilno osebnost Simona Skrinjarja iz Ažle, ki je med prebivalstvom sejal strah. Oba dogodka sta v drami povezana z namišljeno ljubezensko zgodbo med Gregorjem, sinom velikega župana Benečije Klemena Galande in Ano, hčerko Simona Skrinjarja.
Dan Emigranta danes na srečo ne pomeni več slovesa za mnoge rojake, ki so se po praznikih zopet vračali v francoske in belgijske rudnike. Prireditev ostaja predvsem družabni dogodek, na katerem so vsako leto jasno formulirane tudi zahteve za izboljšanje položaja slovenske manjšine v Videmski pokrajini.
Dejan Valentinčič
