Skupina Volk Folk navdušila

Skozi večer so nam predstavili svojo novo zgoščenko »U prvega«. Naslov se nanaša na plesno prireditev ob praznovanju farnega zavetnika. Ples je bil namenjen mladini, ki je po maši v spremstvi godcev odšla na plesišče. Slišali smo ljudske viže v inštrumentalni zasedbi bas (oče Romeo), violina (sin Gregor) ter oprekelj in »plonarca«-tržaška harmonika (hči Nina). Kadar pa so zapeli je pel Gregor »naprej«, Nina drugi glas, oče Romeo pa je basiral. Njihovi glasovi se v triglasju prepletejo v lep, pravi ljudski zven, kateremu prida svoj pečat naravno »odprto« ljudsko petje.

Nismo zaplesali, vendar je bilo vzdušje zelo prijetno in živo in kot tematiki večera pritiče, domače – slovensko. Oprekelj je bil prava atrakcija; glasbi daje poseben zven, ki ga nismo toliko vajeni. Inštrument soroden cimbalam, je na slovenskem zaradi večje praktičnosti izpodrinila harmonika.

Vse skladbe zaigrane in zapete ta večer izhajajo iz njihovega domačega okolja. Ali so jih peli sorodniki, ali sovaščani in muzikanti iz sosednjih krajev. Njihovo ustvarjanje ni le mrtvo spominjanje nečesa, kar je nekoč bilo. Ohranjajo izvirno lokalno ljudsko godčevstvo, vendar njihov lasten izraz in improvizacija, ter predvsem veselje do igranja in petja, dajeta glasbi življenje.

Lahko bi naštela in opisala vse izvedene skladbe ta večer, vendar pedlagam, da izkoristite priložnost in greste godce poslušat v živo. Pokazali so, da je slovenska glasba radoživa, vesela, čeprav ima vsebinsko velikokrat otožen, žalosten značaj. Kot je zapisal Ivan Grafenauer da se » v narodni pesmi oglaša vse, kar med narodom živi, vse, kar je v njem dobrega in slabega, lepega in grdega, plemenitega in nizkotnega«. In kar je še pomembno, domov smo odšli s kančkom topline, ki nam jo prek glasbe posredovala družinska godčevsko pevska skupina Volk folk.

Ema Nartnik