Naša luč
V sliki in besedi iz nove številke NAŠE LUČI:
- tokrat objavljamo pogovor s porabsko Slovenko Marijo Kozar Mukič, etnologinjo in slavistko. Doslej je objavila že več kot tristo znanstvenih spisov ter 6 knjig v slovenščini in madžarščini. Kot prva je sestavila in objavila etnološki dvojezični besednjak, ki ga je poimenovala Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem.
- v Zakladih slovenske umetnosti predstavljamo spregledano steklarsko dediščino - obtežilnike za papir;
- v Jezikovnem kotičku boste spoznali poklic kmeta;
- v rubriki Značilni slovenski priimki pa boste lahko pokukali v zgodovino priimka Potočnik;
- v Fototeki Rafaelove družbe boste v sliki in besedi spoznali folklorne skupine v Argentini;
- v rubriki Rafaelova družba pa objavljamo poročilo iz letošnjih Višarskih dnevov;
- v rubriki Slovenija, naš skupni dom:
- o stanju na področju spreminjanja spola;
- o razsipni državi in dušenju podjetništva;
- življenje in utrip slovenskih župnij po Evropi;
- nadaljevanje zgodbe Njegova suknja, avtorja Lloyda Douglasa.
Vabljeni k branju!
~ ~ ~
Našo luč lahko kupite na prodajnih mestih:
- Knjigarna Družine, Krekov trg 1, Ljubljana
- Knjigarna Družine, Štula 23, Ljubljana
- Metropolitana, Mačkova 6, Ljubljana
- Kiosk, ljubljanska stolnica, Ciril-Metodov trg 4
- Ognjišče Maribor, poslovna enota Slomškova založba, Slomškov trg 3, Maribor
Cena izvoda: 3,60 EUR
OGLAŠUJTE V MESEČNIKU NAŠA LUČ! Oglas sme obsegati do 50 besed. Cena oglasa za enkratno objavo je 20 eur. Celoletna objava z isto vsebino je 150 EUR. Z večkratno zaporedno objavo narašča tudi popust. Oglase sprejemamo do 5. v mesecu za naslednjo izdajo. Plačilo pri poverjenikih, na slovenskih župnijah ali na uredništvu.
O REVIJI
Naša luč, mesečnik za Slovence po svetu, je začel izhajati leta 1952. Revija je zasnovana kot slovensko narodno kulturna in duhovna vez med Slovenci razseljenimi predvsem po Evropi. Zajema iz tradicionalnega narodnega zaklada slovenske kulturne dediščine.
Revija smer, ki ji je bila zavezana na začetku, več ali manj ohranja tudi danes in ji v svoji vsebinski zasnovi želi ostati zvesta še naprej, čeprav niso vsi izseljenci navezani izrazito na krščanske oblike vrednotenja življenja. Ker so to splošne vrednote človeške kulturne zgodovine, posebej tudi naše, se ni treba bati, da bi revija danes in v prihodnje ne opravljala zelo koristnega poslanstva za Slovence v izseljenstvu prav v pomenu kulturne opore in krepitve kulturne identitete naših rojakov.
Temeljni namen izdajanje revije je seznanjati slovenske izseljence in zdomce o kulturnih, verskih in narodnih vprašanjih v domovini in evropskem okviru. Zato so temu primerna tudi njena temeljna vsebinska izhodišča: aktualizirati dogodke o kulturnih in verskih dogajanjih med zdomci in izseljenci, iskati spodbude in izzive za delo na področju, ki so povezana z življenjem izseljencev, predstaviti pomembnejše ustvarjalce na področju izseljenstva in zdomstva in njihovo delo, tematizirati posamezna področja na področju dvigovanja narodne in kulturne identitete itd.
Revija objavlja: temeljne članke s katerimi podpira kulturne dosežke znotraj slovenskih skupnosti v izseljenstvu, zgodovinsko raziskovalne članke, intervjuje, besedila, ki predstavljajo razvoj lastne ustvarjalnosti zamejcev in izseljencev, članke o dogodkih v domovini, komentar meseca, ki se dotika aktualnih tem družbenopolitične stvarnosti v domovini, poročila o dogodkih kulturne in narodnostne vsebine in predstavitev dogajanj znotraj zamejskih in izseljeniških skupnosti, ki dopolnjujejo vsako številko.