Romanje treh Slovenij na Svete Višarje 2019
V lepem in sončnem vremenu med vrhovi gora se je na prvo nedeljo v avgustu pri Mariji na Višarjah odvilo tradicionalno 31. romanje treh Slovenij. Letošnji osrednji govornik je bil pravnik, vrhovni in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Njegovo predavanje nosi naslov Tri Slovenije, ena identiteta. Mašo je daroval koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Tako sveto mašo kot kulturni program pa sta s petjem in glasbo sooblikovala zbor Slovenski cvet iz severne Nemčije ter Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov.
Udeleženci višarskih dnevov, ki smo prišli na Višarje, da pomagamo pri pripravah na romanje, smo se prebudili v čudovito sončno jutro, ki nas je hitro zvabilo iz postelj. V Ehrlichovem domu so se začele priprave na sprejem gostov. Kmalu je zadišalo po kavi in na mize so romali pladnji, polni raznovrstnih dobrot, med njimi je bila tudi domača potica. Živahno je bilo tudi na ploščadi za cerkvijo, kjer smo razporejali stole in pripravljali prostor za nastopajoče. In že so najzgodnejši romarji potrkali na vrata. Prijazna beseda, stisk roke, nasmeh. Zvedeli smo, da je v dolini dolga vrsta čakajočih na gondolo.
Med tem ko smo klepetali z romarji, smo zaslišali ubrano zborovsko petje. V jedilnici Ehrlichovega doma so se pevci pripravljali na nastop. Kmalu so se jim pridružili še štirje možje v elegantnih črnih oblekah – člani Kvarteta klarinetov in petje je zamenjala glasba. Napočil je čas za začetek. Skupaj z romarji odidemo na ploščad za cerkvijo, kjer se začne program. Najprej nas v dogajanje uvedejo klarineti, ki zaigrajo slovensko in evropsko himno. Sledi predavanje Jana Zobca, ki pravi, da Svete Višarje kot stičišče slovenskega, romanskega in nemškega sveta »simbolizirajo evropsko povezovanje, evropske narode in enakopravno različnost«. Svojo kritično ost je v svojem predavanju usmeril v trenutno politično dogajanje v Sloveniji. Po njegovem mnenju oblast kaže »odpor do zasebnega šolstva in prezir do odločb ustavnega sodišča, ki niso po volji stvarnih oblastnikov«. Po končanem predavanju, ki nam je dalo misliti, počasi odidemo v cerkev. Ljudi je bilo veliko in mnogi smo ostali pred vrati. Poiščem si lep kotiček v okolici cerkve, zrem na vrhove okoliških gora in poslušam mašo, ki jo vodi koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Njegove besede, naj se zavzemamo za mir in sožitje na svetu, se mi usedejo v srce. Maši je sledil kulturni program, ki je bil tokrat obarvan z barvami Prekmurja, saj letos obeležujemo 100. obletnico priključitve Prekmurja k matičnemu narodu.
Čez nebo so se sprehodili oblaki in dan se je nagnil v pozno popoldne. Romanje se je zaključilo in počasi bo treba v dolino. A zdi se, da se nikomur ne mudi. Vsi bi radi še malce ostali, poklepetali in si nabrali spominov. Ko zadnji obiskovalec odide, pospravimo Ehrlichov dom in se utrujeni, a veseli odpravimo do gondolske postaje. Stati moramo v dolgi vrsti, saj je to nedeljo obiskalo Višarje res veliko ljudi. Ni nam mar, saj stojimo na čudovitem koščku sveta in v mislih obljubljamo višarski Materi Božji, da če ne prej, se vidimo ob letu osorej.
Romanje je organizirala Rafaelova družba v sodelovanju z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in s finančno podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
