Višarski dnevi mladih 2025

Novoletne želje bi se težko začele bolje uresničevati kot na tako čudovitem kraju, kot so Višarje, v tako lepem času, kot je bela zima, v tako prijetni družbi, kot so navdušeni mladi, na tako edinstvenih počitnicah, kot so Višarski dnevi mladih!

Drugega januarja je pisana druščina mladih, že vijugala po višarskih in trbiških strminah. Proti koncu smučarskega dne pa nas je vse, ki smo bili namenjeni v Ehrlichov dom, združilo in povezalo delo v skupno dobro: tovorjenje prtljage na goro, na 1766 m visoke Svete Višarje. Seveda smo s pomočjo gondole delo hitro in učinkovito opravili, v domu pa nas je že pričakal omamni vonj domačega golaža in slastne polente. Seveda ni ostalo le pri vonjavah – hvala Bogu in Tini – okusna večerja je napolnila naše lačne želodčke.

Naslednje tri dni smo uživali v smučanju, sprehodih, obiskovanju bližnjih dolin in mest ter ob večerih predvsem v spoznavanju slovenske zamejske tematike. Obiskala nas je ga. Jasmin Kovic, zamejska Slovenka iz Števerjana. Pogovor z njo je pripravil in vodil Edi Abram, ki je najprej na kratko spomnil na dr. Lamberta Ehrlicha in na njegove velike ter plemenite pionirske ideje. Posebno vlogo Višarij in slovenskega naroda na evropskem zemljevidu smo ozavestili ob poslušanju Ehrlichovih misli, prvotno namenjenih njegovim študentom:

»Božja volja nam tukaj na Svetih Višarjih razodeva, kaj je naloga Slovencev na zemlji, kjer živimo. Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena. Njihovi valovi, prihajajoči od juga, severa in vzhoda, bi udarili skupaj prav tu. Romani, Germani in Slovani bi prav tukaj skušali riniti drug drugemu mejnike nazaj. A naši očetje so bili modrejši od vojskovodij in politikov. Namesto mejnika so postavili na ta otok med tremi narodi cerkev. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne loči, marveč jih združuje. Danes je tak mejnik vsa naša domovina. Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom. Sama ne sme biti ne prvo, ne drugo, ne tretje. Ostati mora mejnik, ki druži, kakor Svete Višarje. To je božja volja! To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel bodisi na jugu ali severu, na vzhodu ali na zahodu!«

V nadaljevanju nam je gostja, ga. Kovic, sicer uspešna in priznana gledališka ter operna režiserka, predstavila življenje zamejskih Slovencev na Goriškem, njihovo povezovanje in društveno udejstvovanje, skrb za jezik in ohranjanje slovenske identitete, razlike in posebnosti v primerjavi s Slovenci v matici, vpliv meje v preteklosti in danes, šolstvo, način šolanja in pouk slovenščine kot pomemben dejavnik ohranjanja ter kakovosti slovenskega jezika pri posameznih generacijah, slovenske, furlanske in italijanske vplive na kulturo, jezik in običaje, posebnosti zamejstva, prednosti in slabosti življenja ob meji ter vpliv dveh kultur. Zanimiv in živ pogovor je gostja nadgradila z odgovarjanjem na mnoga vprašanja, ki smo jih zastavili udeleženci.

Ostale višarske večere smo preživeli ob spoznavanju Rafelove družbe in njenega poslanstva, ogledu filma "Svete Višarje: Stičišče treh narodov v Julijskih Alpah", igranju družabnih iger "Slovensko zamejstvo in Slovenija" ter seveda ob druženju in spoznavanju enkratnosti drug drugega. Ker smo imeli privilegij, da je bil z nami tudi duhovnik Univerzitetne župnije Maribor, g. Primož Lorbek, smo se lahko vsak dan tudi duhovno okrepili pri sveti maši v čudovitem Marijinem višarskem romarskem svetišču, ki nam ga je predstavil, skupaj s Kraljevimi freskami, vitraži in križevim potom, p. Peter Lah.

Z veliko hvaležnostjo Bogu, vsem zgoraj navedenim ter odgovorni za izpeljavo tokratnih zimskih Višarskih dnevov mladih, Tini Remškar, so udeleženci sklenili, da zagotovo pridejo še kdaj. Kajti poleg smučanja, ki riše nasmeh od ušes do ušes, predavanj, ki širijo obzorja, sklepanja novih prijateljstev, ki utrjuje skupnost, in sprejemanja razlik, ki gradi mir, nam Višarje obljubljajo še nekaj, česar zaradi omejenega števila večerov nismo uspeli izkoristiti do konca: igranje igre "Slovensko zamejstvo in Slovenija". Obetamo si, da bomo naslednjič, ko se snidemo na tej stari slovenski romarski točki, uživali tudi v kopici najrazličnejših slovenskih narečnih besed. Upamo, da se nam takrat pridružiš tudi ti in nas obogatiš s svojim narečnim zakladom.