Objavljeno: 21.06.2023

Pogovorni večer - Slovenska zemljepisna imena v sosednjih državah

Pretekli teden je v knjižnici Otona Zupančiča potekal pogovorni večer, na katerem je Rafaelova družba predstavila Tematske karte slovenskih zemljepisnih imen v zamejstvu. Proces nastajanja zemljevidov kot tudi njihov pomen so predstavili dr. Jernej Zupančič in dr. Damjana Kern Andoljšek, oba s Filozofske fakultete v Ljubljani, in ravnatelj Rafaelove družbe
Lenart Rihar.

Komplet zemljevidov vsebuje dve zgibanki. Prva ima na eni strani Avstrijo od Šmohorja do Pliberka, na drugi strani pa sta poleg vzhodne Koroške še avstrijska Štajerska in Porabje. Na drugi zgibanki je predstavljeno celotno zamejstvo v Italiji, od Milj do Kanalske doline.

Posebno vrednost tej celoti daje tekstovni del, v katerem so predstavljene slovenske manjšinske skupnosti v svojem prostorskem, zgodovinskem, kulturnem in političnem kontekstu. Besedilo, ki je dodatno obogateno s fotografijami, je prispeval dr. Jernej Zupančič.

Že v uvodu je dr. Zupančič razblinil dvome o uporabnosti papirnih zemljevidov v današnji digitalni dobi, saj ima karta moč celostne predstavljivosti, ki je nima noben drug medij. Poudaril je, da gre pri teh kartah za izjemno delo, saj smo Slovenci končno dobili zemljevide, ki pokrivajo mnogo širše področje zamejstva in ne izpuščajo denimo Porabja na severu ali slovenskega poselitvenega območja na zahodu, kar se je v preteklosti pogosto dogajalo. Drugi razlog za izjemnost pa je v tem, da se izrecno in celostno ukvarja z manjšinami oz. zamejstvom. Svojo uvodno predstavitev je sklenil z mislijo, da moramo imeti malce širši fokus, če želimo videti manjšino in da nam ravno zemljevidi omogočajo širši pogled.

Da je ideja o izdelavi zamejskih zemljevidov pri njihovi ustanovi zorela že dolgo, je povedal Lenart Rihar in prikazal vrsto vprašanj, povezanih z zamejstvom in slovensko družbo, zaradi katerih so taki zemljevidi toliko bolj potrebni. Pred dvema letoma, ko je Rafaelova družba zaradi zamejskih družabnih iger, drugim odličnim projektom te organizacije v zadnjem času, začela sodelovati s podjetjem Kartografija, je ideja počasi začela dobivati jasnejše obrise. Finančna podpora Slovencev iz Kanade in pa tudi Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je omogočila, da se je projekt izpeljal.

Kako je potekalo večletno delo, je pojasnila sourednica dr. Damjana Kern Andoljšek. Osnovni vir informacij je bila topografska baza zemljepisnih imen, naslonili pa so se še na petnajst različnih virov, ki so navedeni v kolofonu. Predstavila je uredniške zadrege in naštela tudi vrsto ljudi iz vseh treh sosednjih držav, s katerimi so zemljevide bistveno dopolnjevali, preverjali in iskali najboljše rešitve.

Na vprašanje, zakaj v komplet ni vključena Hrvaška, je g. Rihar pojasnil, da je to med drugim posledica specifične zgodovine in življenja v skupni državi, po drugi strani pa tudi register zemljepisnih imen na Hrvaško skoraj ne seže, tako da ni bilo niti osnove, iz katere bi lahko izhajali.