Rafaelova družba
Domov > Redne dejavnosti > Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
Torek, 19 Marec 2024

Objavljeno: 18.05.2013

Romanje treh Slovenij na Svete Višarje 2002


Slabo vreme je marsikaterega rojaka odvrnilo od romanja na Svete Višarje, kjer smo se kljub temu srečali v velikem številu na tradicionalnem Romanju treh Slovenij (4. avgust). Vrh Sv. Višarij nas je pričakal v soncu in nam ponudil prečudovit dan. Osrednji dogodek se je odvijal na prostoru za svetiščem, kjer je zbranim rojakom spregovoril dolgoletni izseljenski duhovnik dr. Janez Zdešar. Skozi njegovo predavanje smo spoznali vse preizkušnje in pasti, ki sta jih v zadnjem stoletju morala pretrpeti slovenski katoličan in slovenska Cerkev. Navkljub nemogočim in krutim pritiskom tako fašizma in nacizma kot kasneje komunizma sta oba skušala ostati zvesta svojim koreninam, svojemu krščanskemu oznanilu, ki jima je bilo položeno globoko v srce. Samo tisti zvesti in pokončni, tisti ki niso sami sebi dovolili, da bi kakorkoli dvomili vase in v krščanstvo, so znali obstati tudi takrat, ko se je to zdelo skoraj nemogoče. In to držo nam skozi svojo zgodovinsko izkušnjo ponujajo tudi danes, da bomo v teh spremenjenih razmerah znali ohranjati zvestobo, ki nas je ohranila kot narod in kot kristjane.

Po predavanju smo se preselili v Marijino svetišče in se udeležili svete maše, ki jo je tokrat ob somaševanju zdomskih in izseljenskih duhovnikov vodil mariborski škof dr. Anton Stres. V homiliji je ponovil glavne misli iz zanimivega predavanja in nas vse doma in po svetu pozval, naj ostanemo povezani v občestvo. Ta nam daje moči, da znamo brati znamenja časa, da se učimo iz zgodovinskih izkušenj, ki si jih je naš narod pridobil skozi vso burno zgodovino. Zvestoba slovenskih kristjanov se je v preteklosti kazala tudi v tem, da niso nasedli ideologijam, ki so se kazale kot moderne in znanstvene. Ne pozabimo, da je krščanstvo vedno neka alternativa določenega časa. Kristjani živimo v okolju, ki nam je lahko večkrat neprijazno. Vse to moramo vzeti v zakup in iskati nove možnosti, kako prekvasiti to našo družbo in ostati pokončni kot kristjani in Slovenci.

Po sveti maši smo se spet zbrali za višarskim svetiščem in se dolgo časa zadržali ob dobri kapljici, ki so jo tudi tokrat delili naši zamejci.

 

                                                                                                                                    Ljubo Bekš