Objavljeno: 14.10.2021

Pod šotorom prijateljstva

Na predvečer predsedovanja Slovenije Svetu EU je na vrtu Slovenskega pastoralnega centra v Bruslju, pod šotorom prijateljstva, potekal pogovor o aktualnih političnih temah, stanju slovenske demokracije ter o prioritetah in nalogah predsedovanja.

Omizje je gostil slovenski župnik v Bruslju dr. Zvone Štrubelj, moderiral pa Klemen Žumer, ki je zaposlen v Evropskem parlamentu. Na vprašanja sta odgovarjala evropska poslanka Romana Tomc in evropski poslanec Franc Bogovič, oba z dolgoletnimi izkušnjami v slovenski in evropski politiki.

Na pogovornem večeru sta bila med okoli 40 poslušalci prisotna tudi slovenski veleposlanik v Belgiji, dr. Rado Genorio in gospod David Brozina, vodja notranjih služb pri Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU.

Praznovanje 30. obletnice slovenske državnosti

Glede državne proslave ob slovenskem dnevu državnosti, ki je potekala 25. junija, je Tomčeva dejala, da je bila »veličastna«. Pohvalila je odlično mednarodno zasedbo, ki je pokazala, »da nas imajo tujci radi in nas spoštujejo«. Začetka predsedovanja po njenem ne bi mogli bolje proslaviti. Obžalovala pa je, da so se žvižgi s protestov slišali celo med petjem Zdravljice in minuto molka v spomin padlim za Slovenijo.

Bogovič je dejal, da je bila proslava zanj »izraz domoljubja« ter priložnost, da »smo se predstavili« ter pokazali, »kako smo si izborili državo«, tudi s filmom Mitje Okorna. Slovenci smo evropskemu vrhu pokazali, »kam sodimo in kako cenimo EU«.

Stanje demokracije v Sloveniji

Na vprašanje glede ocene stanja slovenske demokracije, je Romana Tomc dejala, da je eden od problemov, ki ga vidi, ta, da »ne cenimo dovolj svojih dosežkov«.

Stanje demokracije v Sloveniji je po mnenju Tomčeve »zelo dobro« in velja »visoka raven svobode«. Škoda je le, da včasih sami »ne cenimo svojih dosežkov« in smo nekonstruktivno kritični, kar se je izrazilo tudi v odnosu do protikoronskih ukrepov.

Problem slovenske demokracije vidi v tem, da jo ljudje razumejo predvsem glede pravic, v smislu, da je »dovoljeno vse« … medtem pa je manko na strani odgovornosti za skupno dobro. Življenje v skupnosti niso samo pravice, temveč tudi dolžnosti. Po njenem moramo v Sloveniji izgraditi še nekaj osnov, ki so jih starejše demokracije že dosegle.

Bogovič je menil, da demokracija prvotno ni, kot da »gremo v trgovino in nekaj izberemo«, temveč pomeni nekaj globljega in bolj temeljnega. Spomnil je na 12. maj 1988, na dogodke v Unionski dvorani, kjer je dodeloval, ko se je začel uresničevati stoletni sen Slovencev o samostojni državi. To je bil čas »ključnih dogodkov, okoli katerih smo se Slovenci poenotili«. Trenutno stanje pa kaže, da je treba »veliko stvari izboljšati«, je dejal. Bolj pesimističen je bil tudi glede stanja parlamentarne demokracije. Po vstopu Slovenije v EU je bilo v Evropskem parlamentu denimo čutiti »več sodelovalnega duha in želje po spremembah« kot danes.

Eden od problemov je razvoj strankarske politike, v kateri dostikrat vlada negativna selekcija. Bogovič je sicer povedal, da je »ponosen na to, kje je danes Slovenija in na to, kar se je zgodilo v 30 letih«. Po njegovem pa je še vedno »veliko prostora za izboljšanje«, kar pomeni tudi priložnost, da v času predsedovanja dosežemo napredek za Slovenijo in EU.

Preseganje delitev

Glede vse večjih delitev je Romana Tomc izpostavila, da so bile v zadnjih 30 letih le nekaj več kot 20 let na oblasti t. i. pomladne stranke. Večino časa so Slovenijo obvladovali »instrumenti politike nadzora«. Vlada je v letih 2004 do 2008 naredila ogromno, ko je bil čas nizke brezposelnosti in visoke rasti. V finančni krizi pa smo kasneje padli bolj kot drugi in se žal pobirali več kot pet let. Tudi Janševa vlada v letih 2012 in 2013 je naredila pomembne korake, saj je bil denimo sprejet Zujf, ki je stabiliziral javne finance.

Tomčeva je še dejala, da je prejšnja Šarčeva vlada »sama odstopila«, sedanja pa je med epidemijo »delala praktično 24 ur na dan in sprejela pomembne zakone«. Morda je pri tem naredila tudi kakšno napako, a vendar »90 % ukrepov je bilo dobrih«, kar dokazuje tudi sedanja relativno nizka stopnja brezposelnosti. V Sloveniji imamo »sposobne ljudi, ki so pripravljeni delati«.

Problem je v tem, da so neodvisne institucije žal vse prevečkrat v službi politike. Vsaj med predsedovanjem bi morali vsi imeti pred očmi, da gre sedaj za Slovenijo in kot to znajo mnogi naši sosedje, »med predsedovanjem potlačiti čustvene zamere in delovati za skupno dobro«. Verjame, da bo Sloveniji uspelo.

Bogovič je dejal, da smo lahko »hvaležni Bogu, da smo del evropske družine«. Skupna regulacija trga je zelo pomembna, saj nam omogoča, da lažje izvažamo. V Sloveniji se Bogovič odlično počuti, v politiki pa vidi problem v prevladujoči logiki, »kdo bo koga«.

Poudaril je pomen enotnosti, kot so ga na primer med svojim predsedovanjem v Bruslju pokazali Hrvati. Hkrati je Bogovič poudaril, da je »optimist za prihodnost«. Med Slovenci vidi veliko talentiranega kadra, ki bo lahko pustil pomemben pečat pri vodenju institucij.

Tomčeva vidi v majhnosti Slovenije tudi določeno prednost. Ključno je iskanje skupnega imenovalca in enotnosti pri nekaterih temeljnih vprašanjih naše državnosti. Prav tako moramo vključiti sposobne mlade na tak način, da ne bodo odhajali v tujino.

Slovenski prispevek za napredek EU med predsedovanjem

Glede delitev znotraj EU in tega, kaj lahko Slovenija prispeva za njihovo premostitev, se je Bogovič strinjal, da so krize v zadnjem desetletju pokazale ostro delitev sever-jug. To delitev so odprle tudi migracije. Sam delitev v EU vidi med zgodovinskimi kolonialnimi velesilami in drugimi, ki smo se borili s turškimi vpadi. Slednje po njegovem mnenju danes tudi nosijo del bremena za problem, ki ga same niso zakuhale. Vsekakor pa enega ključnih vzrokov razlik v EU vidi v tem, »da se med seboj premalo poznamo« in da opaža, da se t. i. stare države, članice EU, vse prevečkrat niti ne potrudijo, da bi nas nove države članice zares razumele in spoznale.

Poslanec je bil tudi kritičen do nekaterih zahodnoevropskih politikov, ki se postavljajo nad druge evropske države, na primer Madžarsko. Po njegovem je potreben »odkrit pogovor«. Tudi poslanka je delila kritiko prepogoste superiorne drže nekaterih držav, kar se je po njeni oceni na primer zgodilo, ko je nizozemski premier nedavno pozval Madžarsko, naj razmisli o izstopu iz EU.

Veleposlanik Genorio je pri tem dodal, da je velikokrat problem v evropskih institucijah »nevednost ali nepoznavanje Slovenije«. Vsekakor je danes glede tega dosti bolje, kot je bilo v devetdesetih. Spomnil se je in povedal, da je leta 2004 Slovenija po kasnejšem začetku predpristopnih pogajanj nazadnje v EU vstopila kot »najbolj pripravljena država, zaradi česar so nam tudi dodelili kot prvi novi državi članici predsedovanje EU leta 2008 in od jutri še drugega«. Takrat smo bili enotni. Kadar pa danes peremo perilo v Bruslju, se žal zdi situacija drugačna.

Danes se zdi, da manjka nekega temeljnega soglasja o ključnih temah, je povedal veleposlanik, a dodal, da je »vsaka kriza priložnost za naprej«. Po njegovem moramo delati na treh ali štirih nišnih področjih, kjer ima Slovenija konkurenčno prednost in vanje usmeriti svoje napore. Prav tako moramo delati na tem, da razvijamo bolj kakovostne kadre.

Predstavnik Stalnega predstavništva Slovenije pri EU, Brozina, je komentiral debato na temo demokracije s tem, da ima vsaka demokracija svoje vzpone in padce in se odvija v ciklih. Pri tem je omenil atensko demokracijo in Perikleja. Med področji, kjer Slovenija lahko uspe premostiti razlike v EU, je Brozina izpostavil »Schengen in meje, saj smo tranzitna država in razumemo tako ene kot druge«. Tudi sicer se je v preteklosti Slovenija znala pokazati v Evropi kot nevtralen posrednik, ki je ne teži svoj interes.

Po mnenju Brozine Slovenija ni izgubila ugleda in ima dobro stabilno ekipo, ki bo znala uspešno izpeljati predsedovanje.

Žumer je pogovor zaključil z mislijo, da je predsedovanje dobra priložnost, da tudi v Bruslju Slovenci stopimo skupaj in pomagamo, da bo država uspešno predsedovala. Sam srečuje v Bruslju Slovence različnih nazorov, ki so zelo sposobni. Premalo nas je, da bi se delili.

Zadnjo besedo je imel gostitelj, dr. Zvone Štrubelj, ki je parafraziral Pavčkove verze: »Slovenija, ne boj se stopiti po svoji poti /…/ in misliti na svoj način.«

Po pogovoru je sledila družabnost ob slovenskih jedeh z žara in odštevanje do začetka predsedovanja Slovenije.