Rafaelova družba
Domov > Članki
Petek, 26 April 2024

Objavljeno: 20.06.2013

Nagovor koprskega škofa dr. Jurija Bizjaka


Dragi romarji, pohodniki in planinci, dragi častilci Svete Matere Božje Višarske!

 

Prisrčno vas pozdravljam in vam želim milost in mir od Boga Očeta in našega Gospoda Jezusa Kristusa. Pozdrav in zahvala prirediteljem: Rafaelovi družbi; Zvezi evropskih izseljenskih duhovnikov; Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu - za gmotno podporo; predavateljem in gostom g. Silvestru Gaberščku, g. Janezu Puclju, g. Klemenu Žumru. Pozdrav vsem mladim udeležencem drugih višarskih dnevov mladih; Društvu prijateljev poti Svetega Jakoba; vsem romarjem in pohodnikom po znanih romarskih in pohodniških poteh po Sloveniji in preko njenih meja.

Enaindvajseto srečanje Slovencev na Višarjah se odvija na 18. navadno nedeljo, v letu, ki je v vesoljni Cerkvi posvečeno duhovnikom in duhovništvu, v Sloveniji pa še posebej evharistiji in zahvali, izviru in vrhuncu duhovnega življenja svete Cerkve. Duhovništvo in evharistija sta med seboj najtesneje povezana in združena in tudi današnji odlomki Božje besede, ki smo jih prebrali in poslušali, nam vsak na svoj način osvetljujejo to veliko in globoko resnico. Vsaka evharistija je namreč tudi daritev in vsak duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da daruje darove in daritve za grehe (Heb 5,1). Duhovnik opravlja trojno službo: učiteljsko in pastirsko in posvečevalno in najbolj duhovniška med temi je ravno posvečevalna ali daritvena služba. Bistveni namen tako duhovništva kakor evharistije pa je zbiranje Božjega ljudstva.  Vsak duhovnik je tudi pastir, ki zbira in ohranja skupaj Gospodovo čredo, in vsaka evharistija je skupna daritev in zahvala, skupen obed in skupna večerja zbranega Božjega ljudstva.

Vsem zbranim duhovnikom, izseljenskim in zamejskim in domačim, se prisrčno zahvaljujem za vse vaše delo, danes pa še posebej za to, da vztrajno obiskujete in zbirate svoje rojake in krepite njihove narodne in verske korenine. Geslo leta duhovništva, ki se glasi 'Kristusova zvestoba naj bo tudi duhovnikova zvestoba', naj vas potrjuje pri vsem vašem delu in vseh vaših molitvah. Apostol Peter pa piše v svojem pismu, da smo vsi kristjani 'izvoljen rod, kraljevo duhovništvo, svet narod, pridobljeno ljudstvo, da bi oznanjali slavna dela Njega, ki nas je poklical iz teme v svojo čudovito luč' (1 Pt 2,9). Zato je vsak kristjan deležen Kristusovega duhovništva in se kot član Cerkve s svojim delom in svojimi molitvami vsak dan pridružuje Kristusovi molitvi in daritvi.

Potegnimo iz današnjih treh odlomkov tri preproste resnice, ki so za nas vse dragocene in jim duhovniki in verniki želimo ostati zvesti. Prvo berilo o mani in prepelicah nam v spomin kliče resnico, da sta tudi naša vsakdanja hrana in pijača Božji dar. Gospod jemlje in daje življenje, On nam daje naš vsakdanji kruh, po njegovi milosti nam naša hrana in pijača tekneta in gresta v slast. Modri Agur nam v knjigi Pregovori daje dober zgled in nasvet, ko prosi Gospoda: »Ne dajaj mi ne uboštva ne bogastva, daj mi uživati primerno hrano! Da te presit ne zatajim in ne rečem: 'Kdo je Gospod?' Ali da obubožan ne kradem in se ne spozabim nad Božjim imenom« (Prg 30,8-9). Kako malo človek potrebuje, da preživi!

Drugo berilo o stari in novi obleki, ki pomeni starega in novega človeka, nam kliče v spomin čudovito Kristusovo priliko o človeku, ki je na kraljevo svatbo prišel brez svatovskega oblačila (Mt 22). Kralj vabi na svatbo in zahteva samo to, da gostje pridejo na gostijo čisti in urejeni, kakor se spodobi. Zunanja obleka razodeva našega notranjega človeka: 'česar je polno srce, to usta govore' in 'Kar ogleduje oko, s tem se odeva telo'. Lep nasvet nam daje apostol Pavel v pismu Titu: »čistim je vse čisto; umazanim pa in nevernim ni nič čisto, ampak sta jim umazana pamet in vest« (Tit 1,15). Kakor pravi tudi modri Sirah: »Vest daje včasih boljše pojasnilo, kakor sedem čuvajev, ki so postavljeni na višini za ogledovanje« (Sir 37,14).

Evangelij o kruhu življenja, ki prihaja iz nebes, nam kliče v spomin največjo resnico naše vere, skrivnost Gospodovega učlovečenja. Kliče nam v spomin mesto Nazaret in nazareško hišico, bivališče Gospodove izvoljenke Prečiste Device Marije. Kliče nam v spomin nebeškega poslanca nadangela Gabrijela, ki pozdravlja Marijo, milosti polno, in ji oznanja veselo novico, da je izbrana za nevesto Svetega Duha in Božjo Mater. In kamorkoli je prispela vesela novica o Kristusovem učlovečenju, se je tam hitro zgradila tudi nova nazareška hišica, svetišče v čast Materi Božjega Sina, Delivki Kruha iz nebes.

Tudi danes smo gostje Njenega Sina, zbrani okrog Gospodove mize v njeni hišici na Višarjah. Vsi čutimo, kako je dobro in prijetno, če bratje prebivajo skupaj (Ps 133). In vsi smo povabljeni, da pristopimo in okusimo, kako dober je Gospod (Ps 34,9). Njegovi izreki so sladki našemu nebcu, bolj ko med našim ustom (Ps 119,103). človek namreč ne živi samo od kruha, temveč od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust (5 Mz 8,3). In naša duša skupaj z Marijo poveličuje Gospoda, ki lačne napolnjuje z dobrotami in nasičuje vse lačne in željne praviičnosti (Mt 5.6). Amen.
 
 
                                                                                                                 Koprski škof dr. Jurij Bizjak