Rafaelova družba
Domov > Članki
Petek, 29 Marec 2024

Objavljeno: 05.08.2020

Pridiga msgr. Janeza Puclja



Pokončne krščanske osebnosti

Pred 24 leti je bil v Šentjoštu pogreb g. Vinka Žaklja, prijatelja Višarij in vizionarja, kako bo ta kraj ohranil svoj duhovni pomen v prihodnost. Po pravici mu je pripadel vzdevek 'višarski duhovnik'. Vse svoje delo je zastavil v evangeljsko izobraževanje in oblikovanje predvsem mladih, da bi jih usposobil za delovanje, za odgovorno in ozaveščeno postavljanje evnageljskih vrednot v življenje. Danes bi najbrž temu rekli pričevanje. Vedno je ponavljal, da Cerkev in svet potrebuje pokončne krščanske osebnosti. Ni imel le ideje, ki so se mnogim zdele neuresničljive, vedel je, da je treba načrtno delati, da ideje postanejo odeje, rečeno v prispodobi. Zbral je denar za nakup Ehrlichovega doma na tem kraju, ki ga v duhu donatorja upravlja RD že 30 let. To je hiša duhovnosti in tematskih srečanj, pogovorov, druženja in informiranja in formiranja mladih.
Kdo je močna, pokončna krščanska osebnost? Trmoglavec je preslabotna vrednostna mera. Tudi nasilnež, ki ruši hiše in palače na glavo nasprotnikom, ne.
Krščanska osebnost je človek, ki je zvest svojemu Gospodu v veri in dejanju. Močna krščanska osebnost zdrži veliko, zelo veliko. Tako kot Gospod. On je vzor in moč. Jasna zavest te naveze rodi odločnost, ki zavrne skušnjavca-lažnika in njegov šepet, da zadostuje polovičarstvo: Za Kristusa sem, za trpljenje pa ne. Torej ne krop ne voda.
Kako priti do pokončnosti, do odločnosti? Omeči nas pogled na izvirni vzor – na Jezusa. On se je pred vsemi velikimi odločitvami pomenil z Očetom. Na samotnem kraju se je prepustil molitvi tako, da se je popolnoma izročil Očetu. Kar hoče Oče, to je njegovo poalnstvo. Iz teh pogovorov z Očetom je izšel vedno z jasnim spoznanjem, kaj mora in hoče storiti. Vrnil se je med učence z novo močjo in odločnostjo, z jasno besedo, tudi zahtevno besedo, ki je postavljala dvanajstere in vse druge pred osebno opredelitev.
Ko boste tako molili v cerkvi pri maši, v družini doma ali kjerkoli, boste odhajali v svoj vsakdan s svetlim pogledom. Vedeli boste, kaj je vaša naloga, kaj je treba storiti, ne bo dvomov. Megla bo zunaj, v vas pa jasnost. Prosti boste strahu, ozirov, kaj bodo rekli drugi. Presenetilo vas bo, da ste polni moči in odločnosti, sposobni storiti, kar je treba uresničiti.
Presenetilo vsa bo, da v vaši odločnosti ni nasilja, ni hude besede, ne zmerjanja, v vas ni jeze in ne zamere. Pripravljeni ste na pokončno vztrajnost v zvestobi vere, na novo zagledani v krščanske dobrine. Vedeli boste, da za njimi stoji živi Bog, Oče Jezusa Kristusa in to spoznanje ni vaše, ampak je dar Duha.
Tudi sredi tega novega zagona vas prišepetovalec laži ne bo pustil pri miru: Kaj pa če bo svet to pohodil in nas postavil v zasmeh.
Padlo je v vrtincih nasilnega sočloveka veliko pričevalec vere, vstali so močni in živi. Ehrlich je izkrvavel na pločniku, pa navdihuje s svojim višarskim slovenstvom, idejni oče slovenske samostojnosti. Zgorel je Balantič in živi v svoji upesnjeni molitvi, kot program prihodnosti za naš rod. S kolom pobit je obležal blaženi Alojzij Grozde pa živo pričuje o okrepčilnem kruhu življenja, v moči katerega je stopil v temno noč daritve.
Pričevalcev ne manjka, le pustiti jim je treba, da nas navdihnejo.
Skupen vsem je vir njihove pokončnosti. Gledali so na svojega Gospoda.  V pogovoru z njim so dosegli v sebi prostost in odločnost in stopili na stezo pričevanja, ki ga je dal Jezus. V njegovem oznanilu ni nasilja, pač pa svoboda, ni zaničevanja slabotnih in nevednih, pač pa vabilo k življenju po resnici in pravičnosti. 
Po treh letih so ga ljudje obsodili, mučili in usmrtili.
V treh dneh je zdrobil to nasilje, zapustil kraj smrti živ - v povsem novi življenjski resničnosti in moči, ki je vabljiva. To temeljno pričevanje ostaja in je izziv vere človeku in njegovim rodovom.
Najlepše pri tem je dejstvo, da je vse to tako enkratno in živo prisotno v sedanjosti. Tu je Jezus, naš Odrešenik. Tu so pričevalci naši sogovorniki iz oči v oči. Tu je miza pogrnjena z zakramenti, ki jih deli Cerkev. Tu je skupnost vernih, ki daje zavetje in hrabri. Tu so viri milosti z Božjo močjo. Vse to božansko je tako blizu našemu življenju, prisotno sredi naših dni. Veren človek to ve in iz tega živi. Prežema nas prijaznost in ljudomilost Boga in veselje prijateljstva z Njim.
Mrak in temo nevednost o teh darovih premagujejo pričevalci - pokončne krščanske osebnosti. Spodbudni so in vabijo k pogumu.
Odločamo se in izbiramo pa danes seveda mi.
Blagodejno nam je tu na sveti gori v zavetju Kraljice miru, višarske Matere Božje. Naj prosi za nas v čast Boga Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Msgr. Janez Pucelj