Rafaelova družba
Domov > Objave
Sreda, 12 December 2018

Objavljeno: 02.07.2012

Luka ali Lucas?

Mlad baritonist Luka Somoza Osterc, prihaja iz Argentine. Za njim je že več opernih nastopov, prvič pa se je na samostojenm koncertu predstavil v Polhovem Gradcu, kjer je poslušalce navdušil s slovenskimi in tujimi samospevi.

 

Več o Luku lahko preberete v pogovoru, ki ga je za revijo Naša luč (maj 2013, številka 5) pripravila Natalija Barišić Bevc.



Ko vtipkam ime Luka v spletni iskalnik, ne pridem daleč. Šele pod imenom Lucas Somoza Osterc najdem vrsto člankov, fotografij in drugih objav. Ime je dobil po starih starših. A če se rodiš v Argentini, avtomatsko postaneš Lucas – razen doma in v slovenski sobotni šoli.

                                                                                                                 

Luka, kako to, da si se znašel v Sloveniji?

Študiral sem na inštitutu najpomembnejšega opernega gledališča Teatro Colòn v Buenos Airesu (kot vsi ostali v verigi slovenskih opernih pevcev, kot so Finki ali Vasle). Leta 2011 sem se preizkusil na avdicijah v Ljubljani. Že takrat sem začutil, da je to mesto, kjer moram biti. In, preden me vprašaš, ti odgovorim, da Argentine ne pogrešam! Družina se veseli, da iščem svojo pot v Evropi. Slovenija je na odlični legi in je pomembna zakladnica zame in za mojo kariero. Ne da se primerjati z neprijetno nevarnim Buenos Airesom. Tukaj je mir. Varno je. Tukaj se počutim doma. Imam »cimra« pevca in prijatelje iz Argentine - med njimi je tudi sošolec, ki je sedaj bogoslovec. Lansko jesen sem bil spet v Argentini. Že prvi dan sem pogrešal Slovenijo.

 

Zakaj si se rodil prav v Argentini?

Mama se je rodila v taborišču v Italiji, leta 1949 pa je družina odšla v Argentino – saj v povojnem času poti nazaj domov ni bilo. Žal stari oče osamosvojitve ni doživel. Stara mama pa je leta 1992 prvič potovala v Slovenijo. Bil je petek, ko se je po trimesečnem bivanju vrnila v Argentino. Dan kasneje ji je odpovedalo srce. Mama in stari starši so mene – edinca, blaženega s tremi sestričnami - vzgajali kot Slovenca. Priimek Somoza izda, da je moj oče Argentinec in – Bog ve – če bi živel v Sloveniji ali sploh pel, če bi z njim odrasel (se simpatično nasmehne).

Kdo te je navdušil za petje?

Kot slovenska družina smo doma veliko peli. Mama me je kot otroka peljala v opero. To mi je bila zmeraj strast. Vedel sem celo za posamezne pevce, katero vlogo so kje in kolikokrat peli. Slovenska šola mi je dala osnovne napotke: Naučil sem se peti in nastopati. S štirinajstimi leti, ko se mi je spremenil glas, sem se odločil: Operni pevec bom, to mi je v krvi. Pevec ima lahko prekrasen glas - a kdor ne poje s srcem in dušo, zame ni pevec. Tenor Giuseppe di Stefano mi daje inspiracijo. Sam sem bariton, glasovno sicer blizu tenorja. Bi pa rad bil tenor, če bi mi bilo dano (se smeje).

 

Katere slovenske skladbe bi se rad lotil kdaj v prihodnosti?

Odprti zadnji zlogi slovanskih jezikov se dajo zelo lepo peti – najbolj v ruščini. Tudi italijanščina in francoščina imata svoji lepoti. Na argentinski šoli so nas učili francoščino, italijanščino, latinščino ... Edino angleščina mi ni všeč. Kje so tiste stezice … Slovenske cerkvene pesmi, kot naša »zimzelena« Marija skoz življenje so zelo ganljive in me spominjajo na romanja v Argentini. Po novem sem se lotil fascinantnih slovenskih samospevov. Lani sem prvič pel Lajovčev Mesec v izbi v prevodu Otona Župančiča.

 

Od česa živi operni pevec?

Operni pevec živi mirno, zdravo in od svojega dela. Včasih telovadi. Zjutraj vadi nove arije in tehniko. Kdor nima agenta, se sam prijavlja pri opernih hišah. Ko ga  kdo povabi na avdicijo, da vse od sebe. (Pred nastopom pa še večkrat pomoli, se šali.) Kadar ne pojem v operi, pojem pri mašah in na porokah. Sem še mlad in glas se mi še razvija. Dobro bi bilo spet dobiti delo v opernem zboru. S kolegico pripravljava koncert v Sevnici. Posebno se veselim nastopa v rojstnem kraju svoje stare mame – v Polhovem Gradcu. Poleti bom pel Mozartovo Cosi fan tutte v vlogi Guglielma na poletnem festivalu v Dubrovniku na Hrvaškem. A najlepše je še pred menoj: To bo moja prva operna vloga v Sloveniji.

 

Je dobro, da so tvoji stari starši šli v Argentino, ali je bolje, da si se ti „vrnil“ v Slovenijo?

(razmisli) Jaz sem tudi sin Argentine – brez nje ne bi bil jaz. Lepo je imeti dve domovini – sem Luka in Lucas.

                                                                                                                   

                                                                                                                  Natalija Barišić Bevc

 

 

Tvoj/a naj ...

argentinski/a

slovenski/a

izvajalec

Bernarda Fink

Anton Dermota

beseda

dulce de leche (To je lepo in še slastno!)

domovina

hrana

asado

potica

pijača

»kavica«

kraj ali pokrajina

mesto Buenos Aires

Bohinjsko jezero

značilnost

pozdrav s poljubčkom

 

osebnost

 

Pedro Opeka - ta prava oseba v tem času

izkušnja

Moja prva vloga: Mercutio (Romeo in Julija)

Ko sem prvič hodil po istih slovenskih ulicah kot nekoč moji stari starši.

vic

Si jih ne morem zapomniti. Lahko si pa zapomnim celo opero z nekaj sto stranmi.

 

 Ključne besede: Luka Somoza Osterc

 

PDF

 

Objave
Človek v stiski se loti vsega
Pogovor s prof. Vinkom Lipovcem
Tudi Slovenija je odgovorna za našo prihodnost!
Pogovor z Mariano Poznič, tajnico Zedinjene Slovenije in urednico Svobodne Slovenije
Slovenija je prva domovina
Pogovor z Jožico Curk
Brez Evrope bi bila Slovenija brez opore za obstoj
Pogovor z nadškofom dr. Ivanom Jurkovičem, stalnim opazovalcem Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi
Nič ni dano samo od sebe
Pogovor s Petrom Kuharjem
Iz Slovenije z upanjem
Pogovor z Marie Louise Bemelmans-Videc
Božja misel je večja
Pogovor z Reinhardom Marxom
Bogokletna normalnost
Pogovor z Eriko Jazbar
Tinjski dom povezuje rojake doma in po svetu
Pogovor z Jožetom Kopeinigom
Domače besede in kulture, ki je zagotovo slovenska, ne smemo izgubiti!
Pogovor z Damijanom Malnarjem
Radost ljubezni
Spodbuda za družino, župnijo in partnerstvo
Udbovci so naravnost okuženi z virusom dezinformiranja
Pogovor z mag. Igorjem Omerzo
Rojstvo novih domovin
Čudoviti svet, poln zelenja in tišine
Pogovor s prof. Viljemom Černom
Kdor svoje domovine nima rad, nima ničesar in nikogar rad
Pogovor z akademikom prof. dr. Kajetanom Gantarjem
Operando! Bog deluje, Bog je tu!
Pogovor z Nacetom in Silvo Volčič
Ne poslušajte mene, temveč pesmi
Pogovor z Bogdano Herman
Slovenci v Kanadi
Pogovor z Romanom Travarjem CM
So razlike, seveda, a naš jezik je slovenski!
Pogovor s Sandrom Quaglio
Na koncu bomo imeli popisano pravo naravo slovenske ekonomske zgodovine od leta 1945 do 2016
Pogovor z mag. Radom Pezdirjem
Identiteta brez jezika? Težko.
Pogovor z dr. Damjano Kern
Pastoralni obisk papeža Frančiška na Švedskem
Na Našo luč sem zelo ponosen
Pogovor z dr. Janezom Zdešarjem
O pokojnem Dioniziju Matevčiču, rektorju višarskega svetišča
Pogovor z dr. Petrom Lahom
Slovenec po božji podobi
Pogovor s Silvestrom Gaberščkom
Ne morete si predstavljati, kakšno je bilo nasprotovanje plebiscitu
Pogovor z Ivanom Omanom
Splav in vsa kultura smrti temelji na lažeh
Pogovor z Valentino Pikelj
Usmiljenje in izkušnja dela z zaporniki v Sloveniji
Pogovor z Robertom Friškovcem
Ves svet naj bo oder slovenstva
Pogovor z mag. Dejanom Valentinčičem
A jaz bi umrl, če bi moral s svojim otrokom govoriti v tujem jeziku
Pogovor z Jurijem Paljkom
Brez zamejcev in izseljencev ostane domovina invalidna
Pogovor z murskosoboškim škofom dr. Petrom Štumpfom
In Memoriam
Število všečkarjev tu nima teže
Pogovor z mons. Janezom Pucljem
Moje mesto je v krajih, kjer sem bil rojen
Pogovor z dekanom in kulturnikom Jankom Krištofom
Seveda, slovensko
Pogovor z gospo Mirello Merkù
Knjiga o veličini slovenskega begunstva
Cvetoči klas pelina, Slovenski begunci v Avstriji po letu 1945
Sem italijanski državljan, vendar tudi Slovenec in Furlan
Pogovor s časnikarjem Lucianom Listrom
Kam pa pridemo, če bi bili vsi tiho?!
Pogovor z mag. Heleno Jaklitsch
Razbijanje tabujev o povojnih beguncih
Pogovor z Majdo in Alojzem Starmanom
Kultura utemeljuje identiteto
Pogovor z Ljobo Jenče
Slovenija, ostani naša!
Predavanje prof. Tomaža Pavšiča
Intervju z dr. Angeliko Mlinar
O družbeni odgovornosti
Pogovor z dr. Robertom Petkovškom
Predan Bogu in rojakom
Duhovnik Jože Božnar
Navadno pa vseeno poskusim z »nasvidenjem«
Pogovor z akademikom prof. dr. Jožetom Trontljem
Huje, kot biti nesvoboden in se tega zavedati, je misliti, da si svoboden, ko v resnici nisi
Pogovor s prof. dr. Andrejem Finkom
Ponosen na lastne solze
Pogovor z Emilom Zonto
Bogastvo medsebojnega sožitja in skupne volje
Pogovor z Jeleno Malnar
Matica, zamejstvo in izseljenstvo: Tri »Evropske Slovenije«
Višarci v Porabju
Zapoved molka
Pogovor z mag. Jurijem Emeršičem
Domača pesem skrajša razdalje
Pogovor z Marcosom Finkom
Slovenstvo, krščanstvo, demokracija – včeraj, danes, jutri
Predavanje prof. Tomaža Simčiča
»Iz najgloblje globočine korenina sreba soke«
Pogovor z dr. Brankom Zorn in Vereno Koršič Zorn
Luka ali Lucas?
Pogovor z Lukom Somozo Ostercem
Niti minuto mi ni bilo žal, da sem izbral poklic duhovnika
Pogovor z dr. Juretom Rodetom
Dragocen način zavarovanja izseljencev
Pogovor s prof. dr. Andrejem Vovkom
Na vse načine nas skušajo zatreti
Pogovor z Jankom Krištofom