Rafaelova družba
Domov > Objave
Petek, 20 April 2018

Objavljeno: 05.12.2013

Bogastvo medsebojnega sožitja in skupne volje

Pogovor z Jeleno Malnar, podpredsednico Slovenskega kulturnega društva "Gorski kotar"

 

Pogovor je bil objavljen v mesečniku Naša luč, december 2013, številka 12



Na zadnjo oktobrsko soboto smo prijatelji Rafaelove družbe z Jeleno Malnar, dejavno članico in podpredsednico Slovensko kulturnega društva »Gorski Kotar«, vandrali  po krajih onkraj hrvaške meje. Pred kratkim je zaključila študij na pravni fakulteti v Ljubljani in išče pripravništvo. Njena aktivna vpetost v delovanje slovenskega društva in v druge nevladne organizacije v Sloveniji pa je zgled in up ostalim, ki se želijo vrniti s študija in graditi ter soustvarjati lepši jutri na področju Gorskega Kotarja.                                                                                                                                             

Kateri so bili tisti prelomni trenutki, ki so vaše kraje in ljudi najbolj zaznamovali?

Skozi zgodovino so v naših krajih igrale ključno vlogo plemiške družine, ki so tukaj prebivale in se ukvarjale z gospodarskimi dejavnostmi. Zaradi propada teh je nazadoval tudi čabarski kraj. Ključni prelomni trenutek, ki je dolgoročno oblikoval prihodnost krajev, se je zgodil v 19. stoletju, ko se je začela gradnja železnic v tej regiji. Takrat so se furmani, za katere je bil projekt grožnja za njihovo dejavnost, odpravili na pot na Dunaj. Izhajajoč iz ozkih interesov so prosili Marijo Terezijo, da železnica ne bi peljala skozi Prezid. Tako je čabarsko območje za vedno ostalo odtrgano infrastrukturno, gospodarsko, geografsko in drugače. Kraje je zaznamovala tudi druga svetovna vojna, med njo in po njej propad močnih in bogatih družin, ki so upravljale s kraji. In končno razpad nekdanje skupne države in nastanek meja, ki jih do sedaj ni bilo.

 

Kakšno je stanje duha danes?

Vsa prej opisana dogajanja in trenutno stanje gospodarstva so pospeševali propadanje in nas pripeljali v trenutno stanje, ko živimo v lepih krajih, ampak surovih in siromašnih. Ljudje smo tukaj navajeni skromno živeti, potrpeti in se malo pritoževati. Težko je reči, kakšno je stanje duha, saj gre za golo preživetje z zelo omejenimi naravnimi in finančnimi viri, z omejenimi možnostmi izobraževanja in zaposlovanja. Možnost izbire za karkoli, že v trgovini, je majhna ali je sploh ni. Srečni smo, da gredo otroci lahko v gimnazijo v Čabar, da imamo še vedno svojega župnika, da imajo ljudje službo na Hrvaškem ali v Sloveniji, kamor hodi večina delat in da starši lahko svojim otrokom omogočijo, da začnejo svoje življenje izven čabarskih krajev, na žalost.

 

Kakšna in v čem je povezava s Slovenijo? Koliko prebivalcev se čuti Slovence?

Obmejna območja so med seboj vedno povezana na različne načine, predvsem pa kulturno in gospodarsko, zlasti če je ekonomska situacija pri sosedu boljša kot doma. Sestava prebivalstva v naših krajih je mešana in ljudje se večinoma ne opredeljujemo, ampak živimo v sožitju in držimo skupaj. Po uradnih podatkih s popisov prebivalcev se za Slovence vsako leto opredeljuje manj ljudi - vzrok temu so novo postavljene državne meje izpred dvajsetih let.

 

S čim privabiti mlade, da bi se po koncu izobraževanja vrnili v svoje rojstne kraje in si tukaj ustvarili družine?

Prepričana sem, da obstajajo mladi, ki bi se radi vrnili domov. Vzrok njihovega odhajanja je univerzalne narave, gre za nezmožnost zaposlovanja določenih poklicev, s čimer se soočamo že vrsto let. Možnosti za spremembe so nastale ob vstopu Republike Hrvaške v EU. Menim, da bo še več možnosti, ko bo Hrvaška vstopila v Schengensko območje in se bomo lahko razvijali regionalno, ne glede na državne meje. V slovenskem društvu si prizadevamo spodbuditi aktivnost pri članih vseh starostnih skupin s podpiranjem njihovih idej, z izobraževanjem in povezovanjem z namenom odpiranja novih vidikov. Seveda je to dolgotrajen proces, premiki pa so minimalni.

 

Katere dejavnosti pa so svetel primer sožitja dveh narodov, ki bogatijo vaš prostor?

Primer sožitja so različne oblike sodelovanja, v okviru katerih se ljudje med seboj povezujejo, kot so recimo kulturna srečanja ob posebnih praznikih, likovne kolonije, športni dogodki, izobraževalni programi (sodelovanje med osnovnimi šolami, dopolnilni pouk slovenščine), čezmejna sodelovanja pri evropskih projektih. In pa tudi bolj sproščena srečanja, kot je že tradicionalno vsakoletno velikonočno »trkanje« jajc v Prezidu.

 


Rok Klemenčič

 

Ključne besede: Jelena Malnar

Objave
Iz Slovenije z upanjem
Pogovor z Marie Louise Bemelmans-Videc
Božja misel je večja
Pogovor z Reinhardom Marxom
Bogokletna normalnost
Pogovor z Eriko Jazbar
Tinjski dom povezuje rojake doma in po svetu
Pogovor z Jožetom Kopeinigom
Domače besede in kulture, ki je zagotovo slovenska, ne smemo izgubiti!
Pogovor z Damijanom Malnarjem
Radost ljubezni
Spodbuda za družino, župnijo in partnerstvo
Udbovci so naravnost okuženi z virusom dezinformiranja
Pogovor z mag. Igorjem Omerzo
Rojstvo novih domovin
Čudoviti svet, poln zelenja in tišine
Pogovor s prof. Viljemom Černom
Kdor svoje domovine nima rad, nima ničesar in nikogar rad
Pogovor z akademikom prof. dr. Kajetanom Gantarjem
Operando! Bog deluje, Bog je tu!
Pogovor z Nacetom in Silvo Volčič
Ne poslušajte mene, temveč pesmi
Pogovor z Bogdano Herman
Slovenci v Kanadi
Pogovor z Romanom Travarjem CM
So razlike, seveda, a naš jezik je slovenski!
Pogovor s Sandrom Quaglio
Na koncu bomo imeli popisano pravo naravo slovenske ekonomske zgodovine od leta 1945 do 2016
Pogovor z mag. Radom Pezdirjem
Identiteta brez jezika? Težko.
Pogovor z dr. Damjano Kern
Pastoralni obisk papeža Frančiška na Švedskem
Na Našo luč sem zelo ponosen
Pogovor z dr. Janezom Zdešarjem
O pokojnem Dioniziju Matevčiču, rektorju višarskega svetišča
Pogovor z dr. Petrom Lahom
Slovenec po božji podobi
Pogovor s Silvestrom Gaberščkom
Ne morete si predstavljati, kakšno je bilo nasprotovanje plebiscitu
Pogovor z Ivanom Omanom
Splav in vsa kultura smrti temelji na lažeh
Pogovor z Valentino Pikelj
Usmiljenje in izkušnja dela z zaporniki v Sloveniji
Pogovor z Robertom Friškovcem
Ves svet naj bo oder slovenstva
Pogovor z mag. Dejanom Valentinčičem
A jaz bi umrl, če bi moral s svojim otrokom govoriti v tujem jeziku
Pogovor z Jurijem Paljkom
Brez zamejcev in izseljencev ostane domovina invalidna
Pogovor z murskosoboškim škofom dr. Petrom Štumpfom
In Memoriam
Število všečkarjev tu nima teže
Pogovor z mons. Janezom Pucljem
Moje mesto je v krajih, kjer sem bil rojen
Pogovor z dekanom in kulturnikom Jankom Krištofom
Seveda, slovensko
Pogovor z gospo Mirello Merkù
Knjiga o veličini slovenskega begunstva
Cvetoči klas pelina, Slovenski begunci v Avstriji po letu 1945
Sem italijanski državljan, vendar tudi Slovenec in Furlan
Pogovor s časnikarjem Lucianom Listrom
Kam pa pridemo, če bi bili vsi tiho?!
Pogovor z mag. Heleno Jaklitsch
Razbijanje tabujev o povojnih beguncih
Pogovor z Majdo in Alojzem Starmanom
Kultura utemeljuje identiteto
Pogovor z Ljobo Jenče
Slovenija, ostani naša!
Predavanje prof. Tomaža Pavšiča
Intervju z dr. Angeliko Mlinar
O družbeni odgovornosti
Pogovor z dr. Robertom Petkovškom
Predan Bogu in rojakom
Duhovnik Jože Božnar
Navadno pa vseeno poskusim z »nasvidenjem«
Pogovor z akademikom prof. dr. Jožetom Trontljem
Huje, kot biti nesvoboden in se tega zavedati, je misliti, da si svoboden, ko v resnici nisi
Pogovor s prof. dr. Andrejem Finkom
Ponosen na lastne solze
Pogovor z Emilom Zonto
Bogastvo medsebojnega sožitja in skupne volje
Pogovor z Jeleno Malnar
Matica, zamejstvo in izseljenstvo: Tri »Evropske Slovenije«
Višarci v Porabju
Zapoved molka
Pogovor z mag. Jurijem Emeršičem
Domača pesem skrajša razdalje
Pogovor z Marcosom Finkom
Slovenstvo, krščanstvo, demokracija – včeraj, danes, jutri
Predavanje prof. Tomaža Simčiča
»Iz najgloblje globočine korenina sreba soke«
Pogovor z dr. Brankom Zorn in Vereno Koršič Zorn
Luka ali Lucas?
Pogovor z Lukom Somozo Ostercem
Niti minuto mi ni bilo žal, da sem izbral poklic duhovnika
Pogovor z dr. Juretom Rodetom
Dragocen način zavarovanja izseljencev
Pogovor s prof. dr. Andrejem Vovkom
Na vse načine nas skušajo zatreti
Pogovor z Jankom Krištofom